Tisočletja med Jadranom in Podonavjem
Koordinator modula
Izr. prof. dr. Benjamin štular
Znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, izredni profesor za arheologijo.
01 47 06 387
OPIS MODULA
V arheološkem modulu se študentke in študenti seznanijo z glavnimi arheološkimi viri, s pomembnimi raziskovalnimi dosežki, s ključnimi vprašanji in sodobnimi metodami raziskovalnega dela v arheologiji. Poudarek je na teoretičnem in praktičnem pristopu k interdisciplinarnim raziskavam med arheologijo in naravoslovnimi znanostmi. Študentke in študente navajamo h kritični obravnavi virov in kritičnemu branju arheološke in naravoslovne (npr. paleoekološke) literature. Študij je primarno usmerjen na teme, ki se vežejo na sredozemski prostor, Balkan in Srednjo Evropo. Glavno težišče pa je na individualnemu raziskovalnemu delu študentov.
V času študija se bodo študentke in študentje udeleževali mednarodnih znanstvenih sestankov in napisali več znanstvenih člankov.
Osvetljene bodo naslednje raziskovalne teme:
- mlajša kamena in bakrena doba severnega Jadrana;
- kolišča na jugovzhodnoalpskem prostoru;
- interdisciplinarne raziskave najdišč na vlažnih tleh;
- romanizacija;
- rimskodobna poselitev, mesta in podeželje;
- arheologija krajine;
- zgodnji srednji vek;
- digitalna arheologija;
- arheobotanika;
- arheozoologija;
- palinološke raziskave (razvoj pleistocenske in holocenske vegetacije ter človekov vpliv na okolje v različnih arheoloških obdobjih).
Študijski program sestavljajo:
- nabor predavanj in seminarjev, ki poglabljajo poznavanje arheoloških vprašanj, spoznanj in metodologije raziskovalnega dela,
- nabor specializiranih tem, ki jih predavatelji in predavateljice organizirajo okoli raziskovalnih tem, povezanih s študijskim področjem.
Študentke in študentje bodo vključeni v tekoče raziskovalno delo.
RAZISKOVALNI PROFIL MODULA
V Arheološkem modulu poteka neposreden prenos najnovejših dognanj in metod, ki se oblikujejo v okviru raziskovalnih programov in projektov Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Narodnega muzeja Slovenije.
Gre za temeljne raziskave, katerih cilj je pridobivanje novih znanj o razvoju človeka in družbe v najstarejših obdobjih jugovzhodnoalpskega prostora. Zaobjemajo širok lok od uvajanja in preverjanja novih raziskovalnih metod, izgrajevanja podatkovnih zbirk in dokumentacijskih sistemov, pa vse do pridobivanja novih spoznanj o poselitvenih strukturah, gospodarstvu, družbenih procesih in načinu življenja ljudi. Raziskave obsegajo zajem podatkov na terenu, laboratorijske analize in interpretacijo podatkov. Vključena je uporaba naravoslovnih metod, ki izhaja iz premišljene zastavitve raziskovalnih vprašanj.