Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela red. prof. dr. Jožica Škofic:
Zemljepisna lastna imena med narečjem in knjižnim jezikom.
Raziskovanje zemljepisnih lastnih imen je zanimivo tako za strokovnjake različnih strok (jezikoslovje, geografija, etnologija, zgodovina) kot za nestrokovno javnost – o tem se je mogoče prepričati s prebiranjem strokovnih oz. znanstvenih člankov in monografij, pa tudi s spremljanjem različnih ljubiteljskih akcij zbiranja takih imen. V predavanju bo predstavljeno strokovno vodeno zbiranje hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem, način dokumentiranja in objavljanja teh imen ter vprašanja, na katera pri tem delu pomaga odgovarjati jezikoslovje.
Nejezikoslovce najbolj zanimajo odgovori na vprašanja, kot so: Kaj narečna imena povedo o poimenovani predmetnosti in okoliščinah poimenovanja – kakšna je (bila) motivacija poimenovanja? Kaj imena povedo o govorcih, ki ta imena uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju, in kaj o jeziku, v katerem se govorijo? Je mogoče značilnosti govorjenega jezika neke pokrajine opazovati skozi njena zemljepisna lastna imena?
Jezikoslovci pa se sprašujemo predvsem: Kako ta imena dokumentirati? Kako poenostavljeno zapisati hišno ali ledinsko ime v narečju, da bo berljivo za laike in dovolj povedno za jezikoslovje? Kako narečno zemljepisno lastno ime poknjižiti, mu dati ustrezno standardizirano podobo – samo na glasoslovno-pravopisni ravni ali tudi etimološko-zgodovinsko in se pri tem opirati na njegovo morfo(no)loško analizo? Kaj je bilo prvotno sporočilo lastnega imena? Da bi odgovorili na ta vprašanja, bo z izbranimi sklopi hišnih in ledinskih imen primerjana analiza lastnoimenskega in občnoimenskega (apelativnega) narečnega besedja, zbranega za Slovenski lingvistični atlas.
Predavanje bo v ponedeljek, 13. decembra 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.
Prof. dr. Jožica Škofic, izredna članica SAZU, je raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Ukvarja se predvsem z dialektologijo slovenskega jezika in geolingvistiko, narečnim imenoslovjem (vzdevki, hišnimi in ledinskimi imeni), narečnim slovaropisjem in zgodovino slovenskega jezika. Je vodja projekta Slovenski lingvistični atlas – SLA 1 Človek (telo, bolezni, družina) je izšel leta 2011, SLA 2 Kmetija pa leta 2016, trenutno vodi projekt i-SLA: Interaktivni atlas slovenskih narečij. Leta 2019 je izšla njena znanstvena monografija Krajevni govor Krope. Na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru predava jezikoslovne predmete, na Podiplomski šoli ZRC SAZU sodeluje v modulih Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo ter Slovenske študije – tradicija in sodobnost.
Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!
(Vir fotografije)