Vabimo vas na gostujoče predavanje izr. prof. dr. Franka Rude z naslovom:

Grotesque Sovereignty.

Predavanje bo v angleškem jeziku v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana, v petek, 11. septembra 2020, s pričetkom ob 17. uri.Kindly invited!

Več o predavanju na angleški različici vabila, povezava je v naslovu predavanja.

V luči preprečevanja širjenja Covid-19, je lahko v dvorani največ 50 ljudi. Dvorano se lahko uporablja ob doslednem spoštovanju vseh navodil NIJZ ter internih navodil PŠ ZRC SAZU in ZRC SAZU glede organizacije dogodkov:

• obvezna uporaba obraznih mask;
• razkuževanje rok;
• ustrezna (vsaj 1,5 m) razdalja med udeleženci.

V ponedeljek, 7. septembra 2020, se začne septembrski rok v šolskem letu 2019/2020 za predstavitve tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v prvem letniku študija in predstavitve izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v tretjem letniku študija:

• Ob 16. uri bo Andrej Magdič predstavil svojo doktorsko disertacijo z naslovom: Arheološka interpretacija Dravske ravni in okoliških vzpetin v zgodnjem srednjem veku, ki jo zaključuje na arheološkem modulu Tisočletja med Jadranom in Podonavjem pod mentorstvom doc. dr. Benjamina Štularja.
• Ob 17. uri, bo Ana Čič, študentka modula Kulturna zgodovina, predstavila temo doktorske disertacije z delovnim naslovom: Ženske v JLA in TO, ki jo bo pisala pod mentorstvom izr. prof. dr. Petre Svoljšak.

V torek, 29. septembra 2020, se bo odvil drugi del septembrskih predstavitev:

• ob 15. uri bo Erica Debeljak predstavila temo doktorske disertacije z naslovom: Writing liminality: widows and other monsters (Pisanje mejnega: vdove in druge pošasti), ki jo bo na modulu Literatura v kontekstu pisala pod mentorstvom doc. dr. Jerneja Habjana in somentorstvom dr. Julie Wheelwright (City University of London).
• ob 16. uri bo Tadej Kralj predstavil doktorsko disertacijo pred oddajo v oceno in zagovor: Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu. Disertacijo je pripravljal po mentorstvom doc. dr. Nataše Gliha Komac somentorstvom red. prof. dr. Marjetke Golež Kaučič na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost.
• ob 17. uri bo Barbara Hrovatin predstavila izsledke na svoji doktorski disertaciji: Understanding of healing in Biomedicine – reflektions of Physicians-Teachers (Razumevanje zdravljenja v biomedicini – razmišljanja zdravnikov-učiteljev), ki jo pripravlja pod mentorstvom izr. prof. dr. Duške Knežević Hočevar na modulu Antropologija: razumevanje svetotvornih praks.
• ob 18. uri bo Marko Levačić predstavil izsledke na svoji doktorski disertaciji z naslovom: Ideologija in družbena vez. Končuje jo pod mentorstvom red. prof. dr. Alenke Zupančič na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura.

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v prvem letniku) in II. (v drugem letniku). Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom bo udeležba za javnost potekala preko ZOOM-a (povezava za 29.9.2020, Meeting ID: 818 1884 4272, Passcode: 928520).

Vabljeni!

Vabimo vas na drugi informativni dan za vpis na doktorski študij 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v študijskem letu 2020/2021.

Informativni dan bo v torek, 25. avgusta 2020, ob 17. uri, v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana.

Razpis za vpis je odprt do petka, 11. septembra 2020. Prijave se odda na spletnem portalu eVŠ. Besedilo razpisa.

V četrtek, 3. septembra 2020, ob 11. uri, bo Aleksandar Matković na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, javno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom:

The Fascist abstraction: on the role of laborin the political economy of Fascism

(Fašistična abstrakcija: o vlogi dela v politični ekonomiji fašizma).

Mentor: izr. prof. dr. Peter Klepec,

somentor: red. prof. dr. Mladen Dolar.

Zagovor bo potekal v angleškem jeziku preko ZOOM povezave:

Povezava

Meeting ID: 848 8673 1960

Passcode: 178939

Doktorska disertacija bo teden dni pred zagovor na vpogled v tajništvu Podiplomske šole ZRC SAZU.

Vljudno vabljeni.

V sredo, 15. julija 2020, ob 11. uri, bo Magdalena Germek javno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura, z naslovom:

Dialektika formalizacije v projektu druge kritike Alaina Badiouja.

Mentor: red. prof. dr. Rado Riha.

Zagovor bo v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Za javnost bo potekal preko ZOOM povezave: https://us02web.zoom.us/j/84928305863?pwd=YWxpSHE3Nk5pWmxCckVoN3lybTdZZz09

Meeting ID: 849 2830 5863

Password: 375849

Disertacija bo do zagovora na vpogled v tajništvu Podiplomske šole ZRC SAZU.

Vljudno vabljeni!

Vabimo vas na prvi informativni dan za vpis na doktorski študij 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v študijskem letu 2020/2021. Prvi informativni dan bo potekal preko ZOOM konference v četrtek, 2. julija 2020, ob 17. uri, na povezavi:

Topic: Podiplomska šola ZRC SAZU – prvi informativni dan
Time: Jul 2, 2020 05:00 PM Warsaw

Join Zoom Meeting
https://us02web.zoom.us/j/85835525359?pwd=R0tma09NVzVYQ05hdG1XTUZDM1JtQT09

Meeting ID: 858 3552 5359
Password: 721197

Razpis za vpis je odprt do 11. septembra 2020, razpis za zapolnitev vpisnih mest pa do 23. septembra 2020. Prijave se odda na spletnem portalu eVŠ.

Letošnja novost razpisanega doktorskega študijskega programa je nov modul, Humana geografija.

Uspešno izvajanje programa Primerjalni študij idej in kultur v preteklih letih je vodilo do spoznanja, da je zaradi tesne prepletenosti obstoječih modulov s prostorskimi temami le-te smiselno še nadgraditi. To smo naredili z vsebinsko bogatim modulom Humana geografija, ki smiselno dopolnjuje in nadgrajuje ostale module. Predlagani modul bo omogočal osredotočenje na aktualne humano-geografske teme, obenem pa bodo izbirni predmeti modula na voljo tudi študentkam in študentom ostalih modulov, ki bodo na ta način svoja dognanja lažje umestili v prostorski kontekst.
Uvedba tega modula na doktorski študijski program sledi ocenam stanja in strateškim usmeritvam šole, kjer je velika skrb podana prizadevanjem za vpetost v družbeno in gospodarsko okolje. PŠ ZRC SAZU si je zadala, da si bo tudi v prihodnje prizadevala vzpostavljati nove stike predvsem s tistimi ustanovami, ki bi potrebovale kader, za katerega zavod izobražuje. Ta mreža se vsako leto postopoma širi.

Z modulom si obetamo tudi izboljšane priložnosti za mednarodno delovanje PŠ ZRC SAZU, ki si prizadeva h krepitvi mednarodnih izmenjav visokošolskih učiteljev in študentov ter njihovi večji vključenosti v mednarodne projekte.

Vpeljava modula Humane geografije v obstoječ doktorski študijski program sledi usmeritvam k izboljšanju vpetosti PŠ ZRC SAZU v okolje.

Vabljeni!

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo imela dr. Ana Ljubojević v okviru modula Kulturna zgodovina:

Cycling to Vukovar, walking to Srebrenica. Embodied post-war commemorative practices.

Predavanje v angleškem jeziku bo v ponedeljek, 27. januarja 2020, ob 16. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Več o predavanju v angleški različici vabila (klikni).

Vabljeni!

Podiplomska šola ZRC SAZU vabi na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina imel prof. dr. Wulf Kansteiner:

Migracije, rasizem in digitalni mediji v sodobnem evropskem spominu.

Evropska politična kriza je kriza spomina. Kozmopolitski spomin na drugo modernost, ki je temeljil na optimistični interpretaciji lekcij druge svetovne vojne in holokavsta, v popularni imaginaciji pospešeno izgublja veljavo. Na eni strani so ga odrinili tradicionalni in nacionalistični spomini ter po drugi prefigurativni spomini bodočih klimatskih katastrof. Oboji pa svoj meteorski vzpon dolgujejo digitizaciji spomina na Zahodu. Migracijska kriza v letih 2015/16 in evropske volitve 2019 tako ponujajo izredno priložnost za študijo kompetitivnosti različnih spominskih režimov v Nemčiji, nekdanjem središču kozmopolitskega spomina, ter za špekulacije o prihodnosti evropskih spominskih kultur.

Predavanje v angleškem jeziku bo v sredo, 22. januarja 2020, ob 16. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Wulf Kansteiner je profesor zgodovine na Univerzi v Asrhusu, na Danskem. Raziskuje in objavlja na področjih zgodovine medijev, spominskih študij, teorije zgodovinopisja in študijev holokavsta. Wulf Kansteiner je avtor več člankov in monografij, Probing the Ethics of Holocaust Culture (2016), In Pursuit of German Memory: History, Television, and Politics after Auschwitz (2006), Historical Representation and Historical Truth (2009), ter sourednik zbornika The Politics of Memory in Postwar Europe (2006). Wulf Kansteiner je sourednik in soustanovitelj priznane revije Memory Studies in član svetovalnega odbora ter izvršne komisije Zveze za spominske študije (Memory Studies Association).

Vabljeni!

(vir fotografije)

Podiplomska šola ZRC SAZU vas vabi na gostujoče predavanje, ki ga bo imela dr. Karin Kneissl v okviru modula Kulturna zgodovina:

Diplomacy Powers History.

Predavanje v angleškem jeziku bo v sredo, 8. januarja 2020, ob 11. uri, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4, pritličje, Ljubljana.

Več o predavanju v angleški različici vabila.

Vabljeni!

Vabimo vas na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv redne profesorice za področje sociologije imela dr. Marina Lukšič Hacin:

Migracijske dinamike “slovenskega etničnega prostora” od 19. stoletja do danes kot osnova za razumevanje kompleksnosti fenomena migracij.

Slovesen dogodek bo v ponedeljek, 16. decembra 2019, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Tako imenovani »slovenski etnični prostor« je stoletja vpet v prepišno migracijsko dinamiko na različnih ravneh družbeno političnega sistema od lokalne prek regionalne pozneje tudi nacionalne do globalne ravni. Pregledna uvodna predstavitev zgodovine iz/priseljevanja od 19. stoletja do danes bo služila kot osnova uvida v kopleksnost kategorialnega aparata migracijskih študij ter v ‘pretočnost’ in relativnost pomenov njihovih temeljnih pojmov. Izpostavljena bo relativnost ‘idelno-tipskih’ vzrokov migracij, njihova prepletanja in prehodnost na individualni ravni, kompleksnost, predvsem pa (pogosto nevidna in spregledana) vpetost v globalna politično ekonomska razmerja.

Današnje enodimenzionalno, idealno-tipsko razumevanje vzrokov s strani slovenske (in EU) politike ljudi-prišleke reducira na vzroke odhodov, ko se jih razvršča v (vzročne) skupine: delovni migranti, prisilni migranti ali begunci, ekološki ali podnebni migranti. Radikalne negativne posledice takšne redukcije pa so v Sloveniji vidne v neenakih obravnavah, možnostih in pravicah ter v različnih pravnopolitičnih statusih, ki jih imajo pripadniki različnih migracijskih »podskupin«.

Vljudno vabljeni!

(Foto: Srdjan Zivulovic (REUTERS), Slovenija, 20. oktober 2015, vir fotografije).