Galin Tihanov: Literarna teorija in poetika. O novejši skepsi do teorije

Doktorski študij 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Literatura v kontekstu, in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU vabita na gostujoče predavanje v torek, 8. decembra 2020, ob 11.30.

 

Galin Tihanov

(Queen Mary University of London)

 

bo prek videopovezave (Zoom povezava, Meeting ID: 883 2795 5020, Passcode: 188945) v angleščini predaval na temo:

 

Literary Theory vs. Poetics: On the Recent Skepticism towards Theory.

 

V predavanju Literarna teorija in poetika: o novejši skepsi do teorije bo obravnaval nekaj razlogov za odpor proti teoriji, s katerim živimo v zadnjih desetletjih. Eden od teh razlogov je spoznanje, da teorija (posebej literarna teorija) ni univerzalno uporabna. Teorija ni bila primarni način razmišljanja o literaturi onkraj zahodne tradicije (pa naj bo ta pojem v svoji splošnosti še tako tvegan in izpostavljen obtožbam esencializma). V drugih, enako močnih kulturnih območjih, na primer na Kitajskem in Bližnjem vzhodu, v zgodovinskem smislu ni bilo veliko povpraševanja po teoriji; namesto tega se je o literaturi razmišljalo skozi enako uporabno prizmo poetike – pravzaprav precej drugačno prizmo. Literarna teorija je specifična, ker je rezultat zgodovinskih pogajanj o mestu, ki naj ga literatura zasede v razmerju do države in njenih institucij, do religije in drugih pomembnih družbenih dejavnikov – in samo v povezavi s temi širšimi emancipacijskimi procesi (in včasih v njihovi nevidni senci) literarna teorija nastopa kot poseben način razmišljanja o literaturi. Ta pogajanja – ali, če vam je ljubše, emancipacijski boji – so se na Zahodu odvijali na način, ki se do nedavnega na Kitajskem ali na Bližnjem vzhodu ne bi zgodil, in tudi ko se je tam vendarle zgodil, je bil izid manj jasen in previdnejši. Kitajska in Bližnji vzhod sta dolgo ostali kulturni coni, v kateri je uspevala in trajno vplivala prefinjena poetika, medtem ko literarna teorija v evropskem (tudi ruskem) pomenu ni bila izraziteje prisotna. Vse to je le nevtralen opis zgodovinsko nastale razlike – globoke razlike – v tem, kako so se omenjene kulture povezale z mestom in nalogami literature v družbi. V preostanku predavanja poskušam razviti razlikovanje med literarno teorijo in poetiko, ki ustreza specifičnim izkušnjam velikih in močnih kulturnih con, kot sta Kitajska in Bližnji vzhod (k temu pa je treba dodati še Perzijo in deloma Indijsko podcelino).

 

Galin Tihanov je »George Steiner« profesor primerjalne književnosti na Queen Mary, Univerza v Londonu. Gostoval je na univerzah v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji. Je avtor petih monografij, med njimi The Birth and Death of Literary Theory: Regimes of Relevance in Russia and Beyond (Rojstvo in smrt literarne teorije: režimi relevantnosti v Rusiji in onkraj; Stanford UP, 2019). Raziskovalni interesi Tihanova segajo od ruske, nemške in srednjeevropske intelektualne zgodovine do svetovne literature, kulturne teorije, kozmopolitizma in izgnanstva. Izvoljen je za člana Academia Europaea, je nekdanji predsednik odbora ICLA/AILC za literarno teorijo in član izvršnega odbora Inštituta za svetovno literaturo na univerzi Harvard; je tudi častni znanstveni svetovalec Inštituta za tujo literaturo CASS (Peking). Trenutno za Oxford UP dokončuje Cosmopolitanism: A Very Short Introduction.