Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje osnov antropoloških teorij in metod, saj bo to olajšalo razumevanje obravnavanih tem ter omogočilo aktivno sodelovanje v diskusijah.

Vsebina

Antropološke raziskave so bile venomer motivirane z vprašanjem kako se poznamo? Kako ustvarjamo izkušnje in vednosti o sebi, drugih in okolju, ki ga imenujemo svet? Kaj je jedro človekove izkušnje in utelešenega bivanja? Kaj se dogaja v nas, ko se zavedamo svoje prisotnosti v svetu? Kako se kot raziskovalci in ljudje lahko še bolj približamo sočloveku in preučevanim skupnostim?

Da bi odgovorili na ta in druga vprašanja, antropologi preučujemo različne aspekte življenja in svetotvorjenja. Raziskujemo:

• človekove odnose z drugimi ljudmi, živalmi, rastlinstvom in drugimi znanimi živimi in neživimi bitji, vključno z njegovim spreminjajočim se odnosom do umetne inteligence;
• preučujemo navade, vsakdanje prakse, situacijska obnašanja, kot tudi obredne realnosti; načine na katere človek ravna s svojim telesom, umom in mislimi;
• odnos, ki ga goji do sebe kot del narave, ter odnos, ki ga ima do narave;
• človekovo umeščenost v jezik, njegovo tvorjenje sveta z in prek jezika;
• odnos do reprodukcije; odnos do bolezni, zdravja, rojstev in smrti;
• potrebo po ustvarjanju in iskanju smisla;
• politično držo; gospodarska prepričanja; čut za sveto in religijo;
• odnos do zakonov in prava;
• načine na katere ustvarja in živi tabuje, moralne in etične postulate;
• sorodstvene in transgeneracijske vezi;
• fizično in infrastrukturno okolje;
• odnos do spomina;
• čutne in čustvene zmogljivosti;
• odnos do različnih časovnosti in zgodovine;
• estetski čut;
• odnos do vidnega in nevidnega;
• odnos do sanj;
• osebna in družbeno pogojena razumevanje sebstva in skupnosti, itd.

Vse te bivanjske modalitete spremljamo tako, da se poskušamo izogniti dodatnemu reificiranju opazovanega zgolj z opisom ali poimenovanjem. Temeljna antropološka nauka namreč sta, da sveta ne moremo razumeti, če ga doživljamo izključno iz lastne perspektive, ter, da človek sveta, navkljub prizadevanju, nikoli ne more misliti na celosten način. Kvaliteta neke antropološke prakse je tako v celoti odvisna od raziskovalčeve sposobnosti vživljanja, to je slišati, začutiti, misliti in ponotranjiti drugega in druge (pogosto radikalno drugačne) bivanjske, telesne, idejne in duševne drže in procese.

Poglavitni cilj predmeta Antropologija zavesti: o praksah samorazumevanja, razumevanja drugih in sveta je osvetliti in analizirati kulturne in družbene prakse, ki so zasnovane na ideji, da je zavest tista, ki predstavlja jedro človeka in njegove izkušnje. Z besedami Marca Blaineyja lahko rečemo, da je zavest “substrat, znotraj katerega se zgodi celotna človekova izkušnja” (2010: 118).

Predmet bo slušatelje seznanil z različnimi pristopi, načini izrekanja in teorijami, ki skušajo omogočiti in poglobiti razumevanja zavesti, uma, jaza in različnih idejnih, miselnih in vedenjskih drž. Predavanja bodo posvečena premišljevanju o univerzalnosti človekovih izkušenj in krožni naravi sveta in idej.

Temeljna literatura in viri

• Andreasen, N. C. 2001. Brave New Brain: Conquering Mental Illness in the Era of the Genome. Oxford: Oxford University Press.
• Alberts, Thomas Karl. 2015. Shamanism, Discourse, Modernity. Ashgate Publishing.
• Bateson, Gregory. 1972. 2019. Ekologija idej: Zbrani eseji iz antropologije, psihiatrije, evolucije in epistemologije. Ljubljana: Knjižna zbirka Koda, Beletrina.
• Bateson, Gregory. 2002. Mind and Nature. A Necessary Unity. New York: Hampton Press.
• Blainey, Marc. 2010. The Future of the Discipline. Considering the Ontological/Methodological Future of the Anthropology of Consciousness, Part II – Towards an Ethnometaphysics of Consciousness. Anthropology of Consciousness 21 (2): 113–138.
• Blackmore, Susan. 2007. Conversations on Consciousness. Oxford University Press
• Castillo, J. Richard. 1995. Culture, Trance, and the Mind-Brain. The Anthropology of Consciousness 2 (3-4): 17–34.
• Clifford, James. 1986. New Translations of Michel Leiris. Sulfur 15: 4–125.
• Chalmers, David J. 1997. The Conscious Mind. In Search of a Fundamental Theory. Oxford University Press.
• Descola, Philipe. 2012. Beyond nature and culture: The traffic of souls. Journal of Ethnographic Theory, 2(1), 473–500. doi:14318/hau2.1.021
• Dumit, Joseph. 2012. Drugs for Life: How Pharmaceutical Companies Define Our Health. Duke University Press.
• Favret-Saada, Jeanne. 1977. Deadly Words: Witchcraft in the Bocage. Cambridge: Cambridge University Press.
• Godfrey-Smith, Peter. 2016. Other Minds: The Octopus, the Sea, and the Deep Origins of Consciousness. New York: Farrar, Straus and Giroux.
• Hollan, Douglas W. 2022. Anthropology and Psychoanalysis: The Looping Effects of Persons and Social Worlds. Annual Review of Anthropology, 51: 155-171.
• Lakoff, Andrew. 2005. Pharmaceutical reason: knowledge and value in global psychiatry. Cambridge: Cambridge University Press.
• Laughlin, Charles D. 2011. Communing with the Gods: Consciousness, Culture and the Dreaming Brain. Brisbane: Daily Grail.
• Luhrmann, Tanya. 2001. Of Two Minds. An Anthropology Looks at American Psychiatry. London: Vintage.
• Luhrmann, M. Tanya. 2011. Hallucinations and sensory overrides. Annual Review of Anthropology 40: 71–85.
• Luhrmann, M. Tanya in Rachel Morgain. 2012. Prayer as inner sense cultivation. Ethos, 40(4): 359–389.
• Luhrmann, M. Tanya. 2020. Mind and Spirit: a comparative theory about representation of mind and the experience of spirit. JRAI, 26(S1): 9-27.
• Mittermaier, Amira. 2011. Dreams that matter: Egyptian landscapes of the imagination. Berkeley: University of California Press.
• Pandolfo, Stefania. 2018. Knot of the Soul: Madness, Psychoanalysis, Islam. University of Chicago Press.
• Petrović-Šteger, Maja. 2013.’Parasecurity and Paratime in Serbia: Neocortical Defence and National Consciousness. Times of Security: Ethnographies of Fear, Protest and the Future. Pedersen Morten Axel in Holbraad Martin (ur.), 141-162. London: Routledge.
• Price-Williams Douglass in Dureen Hughes. 1994. Shamanism and Altered State of Consciousness. Anthropology of Consciousness, 5(2): 1–15.
• Rodd H. Robin. 2006. Piaroa Sorcery and the Navigation of Negative Affect: To Be Aware, to Turn Away. Anthropology of Consciousness, 17 (1): 35–64.
• Rose, Nikolas in Joelle M. Abi-Rached. 2013. Neuro: The New Brain Sciences and the Management of the Mind. Princeton: Princeton University Press.
• Revonsuo, Anitti. 2006. Inner Presence: Consciousness as a Biological Phenomenon. Cambridge, MA: MIT Press.
• Safran, D. Jeremy. 2003. Psychoanalysis and Buddhism: An Unfolding Dialogue. Somerville: Widsom Publications.
• Stewart, Charles. 2012. Dreaming and Historical Consciousness in Island Greece. Harvard University Press.
• Swancutt, Katherine. 2024. Dreams, Visions, and Worldmaking: Envisioning Anthropology Through Dreamscapes. Annual Review of Anthropology, 53:111-126.
• Thobeka Wreford, Jo. 2008. Working with Spirit. Experiencing Izangoma in Contemporary South Africa. New York: Berghahn.
• Thompson, Evan. 2015. Waking, Dreaming, Being. Self and Consciousness in Neuroscience, Meditation and Philosophy. New York: Columbia University Press.
• Throop, C. Jason. 2010. Suffering and Sentiment: Exploring the Vicissitudes of Experience and Pain in Yap. Berkeley: University of California Press.
• Tononi, Giulio in Gerald M. Edelman. 1998. Consciousness and Complexity. Science 282: 1846–1853.
• Viveiros de Castro, E. 1998. Cosmological deixis and Amerindian perspectivism. The Journal of the Royal Anthropological Institute, 4(3), 469–488.
• Winkelman, Michael. 2010. Shamanism: A Biopsychosocial Paradigm of Consciousness and Healing. Santa Barbara, California: Praeger.
• Windt, Jennifer M. 2015. Dreaming: A Conceptual Framework for Philosophy of Mind and Empirical Research. Cambridge, MA: MIT Press.

Cilji in kompetence

Namen predmeta je seznaniti slušatelje z bogato antropološko literaturo, analizami ter pristopi k preučevanju idejnega sveta, fenomenov zavesti in praks zavedanja. Predavanja in seminarji bodo prepraševali prakse razumevanja in utelešanja idej in zavesti. Slonili bodo na devteroučenju (glej G. Bateson), ki je proces učenja, ki uči, kako posameznik, skupnost ali sistem ali pristopa k učenju.

Osvetlili bomo naslednje tematike:

• Klinične in kontemplativne perspektive zavesti: zavest kot stanje snovi, kot entiteta, izkušnja ali proces?
• Zavest, prakse zavedanja in etnometafizika;
• Zavest, antropologija sebstva in intersubjektivnosti;
• O človeški kogniciji in kognitivni antropologiji;
• Kozmološka/bio/psiho/politična razumevanja zavesti in praks zavedanja;
• Utelešena zavest/ zavest brez telesa
• Zavest in nevroznanosti;
• Osebna vs. kolektivna zavest;
• Ritualna zavest;
• Zavest in duševno zdravje;
• Zavest, travma in spomin;
• Zavest in duhovne prakse;
• Spremenjena stanja zavesti: trans, meditacija, zavestno sanjanje, obsedenost, bolezen;
• Razumevanje zavesti v predniških, šamanskih, neošamanskih in transpersonalnih praksah;
• Samoizzvana stanja predrugačene, neobičajne zavesti;
• Vloga enteogenov in psihoaktivnih substanc v terapevtskh praksah spreminjanja zavesti.

Predvideni študijski rezultati:

Študentke in študenti se bodo naučili kontekstualizirati, opisovati, analizirati in komunicirati različne antropološke perspektive in razumevanja ‘uma’, idejnega sveta in človekove zavesti. Pogoj za uspešno opravljanje predmeta je, da slušatelji pripravijo pisno znanstveno kritično analizo izbrane teme ali študije primera.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja/ predavanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata/konzultacije
• Kritično branje in analiza izbranih besedil
• Proučevanje primera
• Druge vrste nastopov študentov
• Etnografske vaje in terensko delo
• Vključevanje gostujočih predavateljev

Načini ocenjevanja

• Daljši pisni izdelek (60 %),
• Javni nastop ali predstavitev (20 %),
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (20 %).

Reference nosilke:

• PETROVIĆ-ŠTEGER, Maja. 2025. ‘Visionaries in Hiding: Figuring and Prefiguring’. The Oracle: On Fantasy and Freedom. Edited by Chus Martinez and Ajda Ana Kocutar, 97-116. London: Sterenberg Press.
• PETROVIĆ-ŠTEGER, Maja, 2021. ‘The textures of touch: a study of a sensory journey into
• creativity, fashion, and entrepreneurship’. Studia ethnologica Croatica, 33: 121-145. ISSN
• 1330-3627. https://hrcak.srce.hr/268252, DOI: 10.17234/SEC.33.5.
• PETROVIĆ-ŠTEGER, Maja, 2020. On the side of predictable: Visioning the Future in Serbia / O onome što predvidljivo ne obuhvaća: Zamišljanje bodućnosti u Srbiji. Etnološka tribina: Godišnjak Hrvatskog etnološkog društva, 50 (43): 3-67.
• PETROVIĆ-ŠTEGER, Maja, 2019. ‘Pred-časnost in po-časnost znanstvenih vizij Gregoryja
• Batesona’. Bateson, Gregory. Ekologija idej: zbrani eseji iz antropologije, psihiatrije, evolucije in epistemologije, 537-551. Ljubljana: Beletrina, Knjižna zbirka Koda.
• PETROVIĆ-ŠTEGER, Maja, 2018. ‘O “odprtem pogledu” Miselne pokrajine in doživljanje časa družbenih podjetnikov in vizionarjev v današnji Srbiji’. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 58 (3-4): 7-23.
• PETROVIĆ-ŠTEGER, Maja, 2013. ‘Parasecurity and Paratime in Serbia: Neocortical Defence and National Consciousness’. Times of Security: Ethnographies of Fear, Protest and the Future. Edited by Pedersen Morten Axel in Holbraad Martin, 141-162. London: Routledge