Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana prva bolonjska stopnja ali univerzitetni študij VII. stopnje naravoslovnega študija.

Vsebina:

Naravne nesreče so predstavljene kot primer součinkovanja naravnih in družbenih elementov pokrajine. Posebej so izpostavljeni družbeni vidiki naravnih nesreč, saj naravne procese dojemamo kot »nesreče« v odvisnosti od našega raznolikega dojemanja teh procesov in pripravljenosti nanje. Predmet tako prek elementov okolja povezuje naravne znanosti o Zemlji in sodobno družbo, slednje npr. z vidika upravljanja s tveganji, vplivov degradacije okolja, okoljske zgodovine in upravljanja naravnih nesreč. Predstavljene so različne metode upravljanja, vključno z analizo nevarnosti in ogroženosti, socialnogeografskimi vidiki naravnih nesreč, kot sta prožnost in socialne zmožnosti ter re-analizo dogodkov, posebej z geografskimi informacijskimi sistemi, za boljše kompetence za prihodnje soočanje s temi pojavi.

Temeljni literatura in viri:

• Kuhlicke, C., Komac, B., Zorn, M. et al. 2011: Perspectives on social capacity building for natural hazards: outlining an emerging field of research and practice in Europe. Environment science & policy 14- 7.
• Walker, G., Whittle, R., Medd, W., Watson, N. 2010: Risk governance and natural hazards. http://eprints.lancs.ac.uk/49475/1/WP2_final.pdf
• Renn, O. 2008: Risk governance – coping with uncertainty in a complex world. London.
• Wisner, B., Blaikie, P., Cannon, T., Davis, I. 1994: At risk – natural hazards, people’s vulnerability and disasters. Routledge.
• Zorn, M., Komac, B. 2015: Naravne nesreče kot razvojni izziv. Globalni izzivi in regionalni razvoj. Ljubljana.

Cilji in kompetence:

Študenti se seznanijo s temeljnimi lastnostmi naravnih nesreč. Spoznajo sistematiko vplivnih dejavnikov z vidika geografije, ki povezuje naravne in družbene znanosti. Seznanijo se s sodobnimi metodami analize pokrajine, ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Spoznajo sodobne metode upravljanja z naravnimi nesrečami, vključno politične, gospodarske in okoljske vidike. Slušatelji so sposobni zasnovati analizo ogroženosti in jo udejanjiti na izbranem primeru.

Predvideni študijski rezultati:

Poznavanje naravnih nesreč, predvsem njihovih vzrokov in posledic na družbo

• Poznavanje temeljnih metod preučevanja naravnih nesreč
• Usposobljenost za analizo ogroženosti z geografskimi informacijskimi sistemi

Načini ocenjevanja:

Seminar (40 %), ustni izpit (60 %).