Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje
Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah

Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, doc. dr. Filip Küzmič
Lokacija: Sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

Doc. dr. Matjaž Gregorič: Pisanje znanstvenih člankov

Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:

• četrtek, 27. 11. 2025: Ciglič in Küzmič – uvodno srečanje, znanstvene metode
• sreda, 7. 1. 2026: Gregorič – pisanje znanstvenih člankov
• četrtek, 15. 1. 2026: Goričan – raziskovanje v paleontologiji
• četrtek, 22. 1. 2026: Čarni – raziskovanje vegetacije
• četrtek, 19. 2. 2026: Prelovšek – raziskovanje v krasoslovju
• četrtek, 26. 2. 2026: Tolar – raziskovanje v arheobotaniki
• četrtek, 5. 3. 2026: Ciglič – raziskovanje v geografiji (GIS)
• sreda, 11. 3. 2026: Smrekar – raziskovanje na področju geografije (varstvo okolja)
• četrtek, 26. 3. 2023: Ciglič in Küzmič – srečanje (predstavitev dela z diskusijo)

Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje
Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah

Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, doc. dr. Filip Küzmič
Lokacija: Sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

Doc. dr. Špela Goričan: Raziskovanje v paleontologiji

Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:

• četrtek, 27. 11. 2025: Ciglič in Küzmič – uvodno srečanje, znanstvene metode
• sreda, 7. 1. 2026: Gregorič – pisanje znanstvenih člankov
• četrtek, 15. 1. 2026: Goričan – raziskovanje v paleontologiji
• četrtek, 22. 1. 2026: Čarni – raziskovanje vegetacije
• četrtek, 19. 2. 2026: Prelovšek – raziskovanje v krasoslovju
• četrtek, 26. 2. 2026: Tolar – raziskovanje v arheobotaniki
• četrtek, 5. 3. 2026: Ciglič – raziskovanje v geografiji (GIS)
• sreda, 11. 3. 2026: Smrekar – raziskovanje na področju geografije (varstvo okolja)
• četrtek, 26. 3. 2023: Ciglič in Küzmič – srečanje (predstavitev dela z diskusijo)

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje etnologije,
dr. Rebeke Kunej:

 

Plesna dediščina in folklorne skupine

 

O predavanju:

 

Folklorne skupine imajo v slovenskem prostoru več kot stoletno tradicijo in pomembno vlogo pri oblikovanju razumevanja tradicionalnih plesnih praks. Predavanje bo predstavilo historični razvoj slovenskih folklornih skupin ter njihovo vlogo v procesih ohranjanja, posredovanja in sodobnih interpretacij plesne dediščine, tako v okviru UNESCO-ve paradigme nesnovne kulturne dediščine kot tudi zunaj nje. Posebna pozornost bo namenjena dejstvu, da vsi doslej vpisani plesni elementi v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine kot svoje nosilce navajajo folklorne skupine, kar odpira vprašanja njihovega statusa, odgovornosti in vpliva v sodobnih procesih dediščinjenja.

 

Preizkusno predavanje v ponedeljek, 19. januarja 2026 ob 10. uri
v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

 

O predavateljici:

 

Dr. Rebeka Kunej je etnologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v ples, etnokoreologijo, folklorne skupine in festivale, procese dediščinjenja ter sodobne prakse etnoidentitetnih plesov. Je (so)avtorica dveh znanstvenih monografij in sourednica znanstvene revije Traditiones. Je tudi sourednica zbornika Reconsidering Knowledge Production and Inclusion/Exclusion in Dance Communities (2024) ter monografske publikacije Sustaining Traditional Dance as Intangible Cultural Heritage (2025).

 

Vabljeni!

V ponedeljek, 19. januarja 2026 bo na Podiplomski šoli ZRC SAZU potekala 6. slovesna promocija novih doktorjev in doktoric znanosti.

Promoviranih bo 6 doktorantk in doktorantov študijskega programa Primerjalni študij idej in kultur:

1. Vita Zalar je 12.12. 2024 doktorirala na modulu Kulturna zgodovina z disertacijo: »Anti-Roma Racism and Punitive Governance in the Habsburg and Yugoslav Monarchies, 1848-1941 [Protiromski rasizem in kaznovalna politika v Habsburški monarhiji in Kraljevini Jugoslaviji,1848-1941]«. Mentor: red. prof. dr. Oto Luthar, somentor: prof. dr. Ari Joskowicz.
2. Lucija Mandić je23. 1. 2025 doktorirala na modulu Literatura v kontekstu z disertacijo: »Računalniško branje slovenske pripovedne proze dolgega 19. stoletja v kontekstu literarne kanonizacije«.Mentorica: doc. dr. Andrejka Žejn, somentorica: doc. dr. MonikaDeželak Trojar.
3. Vilja Lukan Pišekje 21. 2. 2025 doktorirala na modulu Kulturna zgodovina z disertacijo: »Muzealizacija težke dediščine: taborišče Ljubelj na presečišču muzeologije in študij spominov«. Mentorica: doc. dr.Saša Poljak Istenič, somentor: red. prof. dr. Oto Luthar.
4. Adriana Sabo je 11. 6. 2025 doktorirala na modulu Kulturna zgodovina z disertacijo: »“Me Fancy, You Nothing”: Mechanisms of Producing the Empowered Femininity within the Contemporary Balkan Music Industry [“Ja fensi, ti nula”: mehanizmi ustvarjanja opolnomočeneženskosti v sodobni balkanski glasbeni industriji]«. Mentorica: izr.prof. dr. Ana Hofman.
5. Ddr. Boris Mihalj je 8. 9. 2025 doktoriral na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »Misliti igro«. Mentor: red. prof. dr. Mladen Dolar, somentor: red. prof. dr. UrbanKordeš.
6. Rok Mrvič je 16.9. 2025 doktoriral na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost z disertacijo: »Prisežni obrazci v sodobnem slovenskem folklornem sistemu. Folkloristična in semiotična analiza priseganja«.Mentorica: doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, somentorica: doc. dr. Saša Babič.

Vabimo vas na predavanje v okviru modula Kulturna zgodovina, ki ga bo imela predstavnica modula, dr. Iva Kosmos, v torek, 20. januarja 2026 ob 13. uri z naslovom:

 

Jugoslovanski potopisci v Tretjem svetu: socialistične kontaktne cone in antikolonialna produkcija znanja.

 

V prvem delu predavanja bom podala kratek pregled svojega projekta Marie Skłodowska-Curie ERA, ki ga izvajam na Univerzi v Zagrebu. Predstavila bom splošno utemeljitev projekta, raziskovalna vprašanja in rezultate, med drugim bibliografijo jugoslovanskega potopisja. Drugi del predavanja bo osredotočen na enega izmed ključnih ciljev projekta: osvetliti antikolonialne – kot bi rekli Jugoslovani – strategije v potopisnem pisanju. Jugoslovanski potopisci so se dobro zavedali, da so iz zahodnoevropske književnosti, umetnosti, medijev in popularne kulture podedovali in naturalizirali imperialne, kolonialne in orientalizirajoče podobe Afrike in Azije. Istočasno je Jugoslavija kot eno svojih temeljnih državnih usmeritev opredelila povezovanje s postkolonialnimi državami. V tem kontekstu se je potopisje uveljavilo kot pomemben diskurzivni prostor za prevpraševanje preteklih in artikulacijo novih odnosov do Azije in Afrike. Jugoslovanski potopisci so si prizadevali, da ozavestijo in se odučijo že obstoječih evropocentričnih predstav in reakcij, in sicer z nenehnim družbeno-zgodovinskim samo-izobraževanjem, z razredno in ekonomsko analizo ter nenehno samorefleksijo lastne produkcije znanja. Ob upoštevanju specifičnih materialnih pogojev jugoslovanskih potovanj in njihove posebne diskurzivne usmeritve zagovarjam tezo, da so se ta srečanja odvijala v specifični socialistični ”kontaktni coni” (prim. Pratt). Na podlagi študije primera potopisov in dnevniških zapisov slovenskega slikarja Jožeta Ciuhe iz jugovzhodne Azije (Okameneli smehljaj (1963), Potovanje v deseto deželo (1966)) bom pokazala možnosti in omejitve, ki so jih odpirale socialistične kontaktne cone in perspektive, ki so jih proizvajale.

 

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v knjižnici Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Iva Kosmos je kulturologinja, ki v svojem delu povezuje literarno sociologijo, kulturne in spominske študije. Njeno raziskovanje je usmerjeno v jugoslovansko in postjugoslovansko literarno in kulturno produkcijo, ki jo preučuje v razmerju do širših družbenih, kulturnih in političnih okvirov in kontekstov. Vzporedno se je ukvarjala s spominskimi narativi socialističnih industrijskih delavcev. Med letoma 2017 in 2024 je bila raziskovalka na ZRC SAZU, trenutno pa je nosilka štipendije MSCA ERA na Univerzi v Zagrebu. So-uredila je monografiji Social Impact in Arts and Culture. The Diverse Lives of a Concept (2022) ter Zgodbe iz konzerve: Zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu (v slovenščini in hrvaščini, 2020).

Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
Predmet: Temelji psihoanalize
Nosilca predmeta: doc. dr. Boštjan Nedoh, doc. dr. Tadej Troha
Predavatelj: doc. dr. Boštjan Nedoh

Freud in humor konca

Ljudje po vsem svetu danes razvijajo različne kulturne forme, da bi se spopadli z grozečo realnostjo vsesplošne katastrofe (od vojn in pandemij pa do naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb). Tako imenovani »humor konca« je ena od teh oblik. Predavanje bo izpostavilo ključne poante psihoanalitične teorije humorja in pokazalo, kako lahko humor (v nasprotju s komedijo in šalo) deluje kot ideološka oblika, ki ščiti subjekta pred bremenom družbene realnosti, hkrati pa tudi kot družbeni simptom, ki razkriva travmatični status te realnosti same.

Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje
Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah

Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, doc. dr. Filip Küzmič
Lokacija: Sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

red. prof. dr. Andraž Čarni: 
Raziskovanje vegetacije

Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 16. uri, v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:

• četrtek, 27. 11. 2025: Ciglič in Küzmič – uvodno srečanje, znanstvene metode
• sreda, 7. 1. 2026: Gregorič – pisanje znanstvenih člankov
• četrtek, 15. 1. 2026: Goričan – raziskovanje v paleontologiji
• četrtek, 22. 1. 2026: Čarni –  raziskovanje vegetacije
• četrtek, 19. 2. 2026: Prelovšek – raziskovanje v krasoslovju
• četrtek, 26. 2. 2026: Tolar – raziskovanje v arheobotaniki
• četrtek, 5. 3. 2026: Ciglič – raziskovanje v geografiji (GIS)
• sreda, 11. 3. 2026: Smrekar – raziskovanje na področju geografije (varstvo okolja)
• četrtek, 26. 3. 2023: Ciglič in Küzmič – srečanje (predstavitev dela z diskusijo)

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo izvedel Vlad A. Neacșu:

Razvozlavanje jezikov brez njihovega poznavanja: lingvistična tekmovanja, ljudje in umetna inteligenca. 

O PREDAVANJU:

Naloge lingvističnih olimpijad (LOP) so poseben tip nalog, v katerih so jezikovne značilnosti in pojavi predstavljeni v zakodirani obliki. Takšne naloge se uporabljajo na Mednarodni lingvistični olimpijadi in sorodnih nacionalnih tekmovanjih ter temeljijo na pomanjšanem korpusu stavkov, fraz ali besed, ki so reprezentativni za določene jezikovne pojave. Na podlagi teh podatkov mora reševalec izpeljati osnovni nabor slovničnih pravil jezika in nato uporabiti ta pravila za prevajanje novega nabora elementov. V zadnjih letih so veliki jezikovni modeli (LLM) dosegli izjemne rezultate pri številnih nalogah, povezanih z jezikom, kar odpira vprašanje, ali so takšni sistemi sposobni reševati tudi naloge lingvističnih olimpijad – in če so, na kakšen način. 

V predavanju predavatelj združuje dva pogleda: empirične raziskave o uspešnosti velikih jezikovnih modelov pri reševanju nalog lingvističnih olimpijad ter pedagoške izkušnje iz usposabljanja dijakov za Mednarodno lingvistično olimpijado. Razpravlja o tem, zakaj imajo trenutni sistemi umetne inteligence pogosto težave pri tovrstnih nalogah, čeprav se te nanašajo na jezik, za katerega sistem sicer daje vtis, kot da ga dobro obvlada. Pri tem se osredotoča na vprašanja pomnjenja in tokenizacije. S primerjavo pristopov ljudi in strojev k istim nalogam pokaže, da naloge lingvističnih olimpijad ponujajo edinstveno perspektivo za razlikovanje med prepoznavanjem vzorcev in dejanskim sklepanjem. Zaključi z razmislekom o pomenu teh ugotovitev za prihodnji razvoj umetne inteligence in za izobraževalno vrednost lingvističnih tekmovanj.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

O PREDAVATELJU:

Vlad A. Neacșu je doktorski študent na Inštitutu za lingvistiko »Iorgu Iordan – Alexandru Rosetti« Romunske akademije. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na uporabo nalog lingvističnih olimpijad v akademskih raziskavah. Je član Mednarodnega odbora Mednarodne lingvistične olimpijade ter Azijsko-pacifiške lingvistične olimpijade in ima bogate izkušnje z usposabljanjem dijakov za nacionalna in mednarodna lingvistična tekmovanja. Njegove naloge so bile uporabljene na številnih nacionalnih lingvističnih olimpijadah (med drugim v Sloveniji, Romuniji, Republiki Moldaviji, Hongkongu, na Kitajskem, v Indiji, Združenem kraljestvu, Braziliji in na Japonskem) ter na Azijsko-pacifiški lingvistični olimpijadi in Mednarodni lingvistični olimpijadi.