Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo

---

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel dr. Peter Holozan:

Vkup devanje inu cajhnanje korpusov Fida in FidaPLUS.

Predavatelj bo na predavanju predstavil zgodovinsko ozadje korpusov Fida in FidaPLUS, predhodnikov korpusa Gigafida. Predstavljen bo namen korpusov in način zbiranja besedil. Posebej poudarjena bo razlaga, kako sta bila ta korpusa oblikoskladenjsko označena, ki bo dopolnjena z opisom delovanja Amebisovega stavčnega analizatorja.

Predavanje bo v torek, 4. marca 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Peter Holozan je soustanovitelj družbe Amebis d. o. o., ki je opravila pionirsko delo na področjih razvoja tehnologij, specializiranih za slovenski jezik, in digitalizacije slovenskega jezika; vse svoje računalniško-programske raziskave so sodelavci Amebisa tudi uporabnostno zastavili. Peter Holozan je tudi član širšega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.

Vabljeni!

Študijski program: Vede o Zemlji in okolju
Stopnja študija: magistrski študij 2. stopnje
Modul: vsi
Temeljni predmet v 1. letniku: ZNANSTVENI PRISTOPI V NARAVOSLOVJU
Nosilka predmeta: red. prof. dr. Simona Kralj Fišer

Predavatelj: doc. dr. Matjaž Gregorič
Lokacija predavanja: SEJNA SOBA ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

UVODNO SREČANJE

Študijski program: Vede o Zemlji in okolju
Stopnja študija: magistrski študij 2. stopnje
Modul: vsi
Temeljni predmet v 1. letniku: ZNANSTVENI PRISTOPI V NARAVOSLOVJU
Nosilka predmeta: red. prof. dr. Simona Kralj Fišer

Predavatelj: ...
Lokacija predavanja: sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
---

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela prof. dr. Danila Zuljan Kumar:

Deležje v terskem narečju slovenščine.

V slovenščini poznamo štiri vrste deležij, in sicer na -č, -aje, -e in -ši. Njihova skladenjska vloga je izražanje relativnega časa oziroma dobnosti, pri čemer deležje na -ši izraža preddobnost, deležja na -č, -aje in -e pa istodobnost. Gre za oblike, podedovane iz praslovanščine, ki so se v slovenskem jeziku iz rabe postopoma umaknile.

Tudi v slovenski dialektološki literaturi deležjem in deležijskim polstavkom ni namenjene posebne pozornosti, kar morda pomeni, da gre za strukturo, ki je slovenska narečja danes ne poznajo v veliki meri oziroma ohranjajo le okamnele deležijske oblike, ki jih prištevamo k prislovom načina, npr. molče, hote, mimogrede, ali jih razumemo kot del nepravega predloga, npr. glede na to.

Toda v terskem narečju slovenščine tudi danes najdemo veliko primerov rabe deležja in deležijskega polstavka na -č ter nekaj primerov deležja na -e. Poleg tega je ta neosebna glagolska oblika bogato izpričana v Glosariju Baudouina de Courtenaya (Spinozzi Monai 2009), dveh zbirkah pripovedi Brune Balloch, tj. Mlada lipa in Lučice na oknah, ter v terskih terenskih zapisih Milka Matičetovega (Ivančič Kutin idr. 2022).

Prispevek se bo zato osredotočil na tvorbo deležij na -č in -e v terskem narečju, njune funkcije v stavku, ter njuno geografsko razširjenost znotraj terskega narečja glede na terensko raziskavo, opravljeno v letih 2022–2024.

Predavanje bo v torek, 18. marca 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Danila Zuljan Kumar je raziskovalka na Dialektološkem oddelku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in predavateljica na Fakulteti za humanistiko ter Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. V študijskem letu 2023/2024 je predavala na Fakulteti za humanistične študije Univerze v Kopru. Osredotoča se na slovensko dialektologijo, sociolingvistiko in geolingvistiko. Je soavtorica Slovenskega lingvističnega atlasa 1, 2, in 3, avtorica dveh ter sourednica več znanstvenih monografij.

Vabljeni!

PREDAVANJE

Študijski program: Vede o Zemlji in okolju (2. stopnja) in Okoljske in refionalne študije (3. stopnja)

Izbirna predmeta Izbrana poglavja iz vedenjske biologije (2. stopnja) in Vedenje živali (3. stopnja)
Nosilka predmetov: red. prof. dr. Simona Kralj Fišer

Lokacija predavanja: sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

BRALNI SEMINAR

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije
Predmet: Kritična teorija institucij
Nosilec in izvajalec predmeta: red. prof. dr. Werner Bonefeld, dr. Uroš Kranjc

Predavatelj: dr. Uroš Kranjc
Lokacija predavanja: sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana

Študijski program: Okoljske in regionalne študije
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Predmet: Raziskovalni seminar 2.
Nosilca: doc. dr. Jani Kozina in red. prof. dr. Simona Kralj Fišer

Uvodno srečanje, Jani Kozina in Simona Kralj-Fišer

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Darinka Verdonik:

Govorni korpusi za slovenščino in zgodbe njihovega nastajanja.

Zakaj so govorni korpusi pomembni? Katere imamo za slovenščino in kakšne so zgodbe njihovega nastajanja? Katere odločitve so bile najbolj težavne in kak pomen imajo za uporabnika? Kako naprej? Predavateljica skozi predavanje išče odgovore na ta, pa tudi vaša vprašanja o slovenskih govornih korpusih.

Predavanje bo v torek, 25. marca 2025, ob 15. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Izr. prof. dr. Darinka Verdonik se je leta 2003 kot mlada jezikoslovka, ki jo zanima, kako v človeški interakciji sporočamo in razumemo pomen, pridružila skupini na UM FERI, ki je razvijala govorne tehnologije za slovenski jezik. Poleg raziskovanja človeške interakcije je njeno delo postal tudi razvoj govornih virov, sprva oblikoslovnega in glasoslovnega leksikona, kmalu zatem pa tudi vseh večjih govornih korpusov za slovenščino. V govoru in človeški interakciji še danes najde lepoto, smisel in navdih za svoje delo.

Vabljeni!

Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
Predmet: Temelji psihoanalize
Nosilca predmeta: doc. dr. Boštjan Nedoh, doc. dr. Tadej Troha
Predavatelj: doc. dr. Boštjan Nedoh
Lokacija: Filozofski inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na predmetu Temelji psihoanalize na filozofskem modulu imel doc. dr. Boštjan Nedoh:

Rojstvo travme: Rank, Freud, Lacan.

Leta 2024 je minilo sto let od izida knjige Otta Ranka Rojstvo travme. Rank, nekdanji Freudov učenec, v tej knjigi ponudi novo teorijo geneze psihičnega aparata, ki naj bi izhajala iz travmatičnega reza, ki ga predstavlja biološki fenomen rojstva. Po Ranku biološka ločitev od matere povzroči travmatično tesnobo, ta pa privede do nastanka psihičnega življenja, ki ga v celoti določa ta predojdipska ločitev. Tako je Travma rojstva predstavljala resen izziv za freudovsko psihoanalizo, ki Ojdipov kompleks obravnava kot inavguralni dogodek človekovega psihičnega življenja. Seveda lahko Freudov esej „Inhibicija, simptom in tesnoba“ iz leta 1926 štejemo za Freudov kritični odgovor na Rankovo „biologizacijo“ psihičnega življenja. A pri Freudovi utemeljeni kritiki Rankove ideje o travmi rojstva je zanimivo opazovati, kako ta kritika Freuda vendarle pripelje do točke, ko na novo premisli ključno razmerje med potlačitvijo in tesnobo. Lahko bi rekli, da Freud s tem, ko obrne vzročni odnos med tesnobo in potlačitvijo, tako da je odslej tesnoba tista, ki povzroča potlačitev, in ne obratno, tesnobo približa tako imenovani prapotlačitvi oziroma prvotni potlačitvi, tj. neempirčni potlačitvi, ki deluje kot strukturni vzrok običajnih, vsakdanjih potlačitev. To povezavo med spekulativno prapotlačitvijo in tesnobo kot njenim afektivnim korelatom velja razumeti kot rojstvo travme v ožjem smislu. V sklepnem delu bo predavanje pokazalo, kako Lacanova teorija tesnobe ne samo sledi zgoraj omenjenemu obratu, ki ga je vpeljal Freud, temveč da vodi tudi k odkritju še ene ravni psihičnega življenja, ki zavrača napačno izbiro med Ojdipovim kompleksom in travmo rojstva. Dejansko, kot pravi J.-A. Miller, za Lacana predojdipski goni niso predlingvistični goni ali biološki instinkti. Kar pomeni, da simbolni Drugi oblikuje gon še pred nastopom Ojdipovega kompleksa.

Predavanje bo v torek, 25. marca 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Boštjan Nedoh je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, kjer je zaposlen od leta 2010. Raziskuje na presečišču med sodobno filozofijo, teoretsko psihoanalizo, biopolitiko, politično teologijo in kritičnimi ekonomskimi in družbenimi teorijami. Članke je objavil v domačih in mednarodnih revijah kot so: Problemi, Filozofski vestnik, Časopis za kritiko znanosti, Law, Culture and the Humanities, Angelaki, Political Theology, Journal for Cultural Research in Paragraph. Je avtor monografije Ontology and Perversion: Deleuze, Agamben, Lacan (Rowman and Littlefield International, 2019), ter sourednik zbornikov Lacan and Deleuze: A Disjunctive Synthesis (Edinburgh University Press, 2017) in Objective Fictions: Philosophy, Psychoanalysis, Marxism (Edinburgh University Press, 2022). Kot gostujoči predavatelj je predaval oziroma predava na University of New Mexico (USA), University of Manchester, Lancaster University in Cardiff University.

Predavanje je javno, vabljeni!