OPIS PREDMETA

Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura

Koda predmeta: 25

Letnik: Brez letnika 


Nosilka
Red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošno izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

 

Cilji in kompetence

Gre za raziskovalni pristop k zadevam estetike, filozofije, politike in kulture v povezavi s teorijami o virtualnem, z novimi tehnologijami in medijskimi realnostmi. 

V predavanjih se bomo tudi ukvarjali s teoretičnim in filozofsko-političnim premišljevanjem o novomedijskih in sodobnoumetniških pogojih konstitucije postmodernega subjekta ter o implikacijah, ki jih ima takšna konstitucija za umetnost, kulturo, teorijo, politiko in praktično, aktivistično ravnanje. 

Pri orisani problematiki gre za meje in tudi za to, da se vprašamo, ali lahko zares nedolžno bivamo znotraj različnih režimov umetnosti, tehnologije in podatkovnih zbirk – in kako naj si potemtakem utremo pot do morebitne relevantne reartikulacije filozofije in teorije. Pri tem gre za združevanje filozofije in estetske teorije ter fikcije, zgodovine in raziskovanje političnega, ki danes z zavzetostjo za resno preučevanje demokracije in (nacionalnih) politik vstopa na področje sodobne umetnosti, znanosti in tehnologije. Rezultat je vzpostavitev skrajno protislovne matrice reprezentacijskih politik, branj in pisanj, ki jih je mogoče pojmovati kot umetnost, kot znanost, kot zgodovino, kot filozofijo, kot poučenost in nepoučenost. 

V predavanjih se bomo lotili tudi vprašanj, ki se nanašajo na sumljive, implicirane in zaskrbljene zgodbe, interpretacije, artikulacije, konstrukcije, fantazme ter implikacije diskurzov, instrumentov in sredstev tistega, kar se danes kaže kot konstitutivna prvina (globalnega) sistema umetnosti, kulture, teorije in filozofije.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

  • Evropa, kibersvet in drugi: 
  • matrice estetskega in političnega (Jacques Rancière); 
  • sprektralizacija Evrope (Jacques Derrida); 
  • seksualna razlika (Lacan, Joan Copjec). 
  • Estetika kibersveta in učinki derealizacije: 
  • globalno – multikulturno – duhovno (Alain Badiou); 
  • produkcija življenja (Giorgio Agamben); 
  • umetno življenje (Peter Weibel); 
  • terminalno pozicioniranje (Paul Virilio). 
  • Agamben in antropološki stroj: 
  • otopelost in dolgčas (Agamben, Heidegger, Žižek); 
  • zunaj biti (Sartre, Deleuze, Badiou). 

 

Temeljna literatura in viri

  • Agamben, Giorgio. 2004. The Open: Man and Animal, Stanford: University Press.
  • Biotehnologija, filozofija in spol: zbornik, Ljubljana: Maska, 2002.
  • Baudrillard, Jean. 1999. Simulaker in simulacija, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze.
  • Debord, Guy. 1999. Družba spektakla, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze.
  • Gržinić, Marina. 2005. O repolitizaciji umetnosti skozi kontaminacijo, Filozofski vestnik, XXVI/3. Ljubljana.
  • Haraway, Donna J. 1999. Opice, kiborgi in ženske, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze.
  • Rancière, Jacques. 2005. Nevedni učitelj: Pet lekcij o intelektualni emancipaciji, Ljubljana: Zavod EN-KNAP.
  • Stelarc: zbornik, Ljubljana: Maska, MKC: Maribor, 2002.
  • Šumič-Riha, Jelica. 2005. Transmisija in arheologija neuspehov, spremna študija k Jean Claude Milner, Jasno delo: Lacan, znanost, filozofija, Ljubljana: Založba ZRC.
  • Virilio, Paul. 1996. Hitrost osvoboditve, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze.
  • Virno, Paolo. 2003. Slovnica mnoštva: k analizi oblik sodobnega življenja, Ljubljana: Krtina.
  • Žižek, Slavoj. 2006. The Parallax View, Boston: MIT Press.

 

Načini ocenjevanja

Pogoj za pristop izpitu je seminarska naloga. Prisotnost na predavanjih je obvezna. V oceno se upošteva aktivnost na predavanjih ter priprava javne analize izbranega tematskega sklopa iz obvezne študijske literature. 

 

Ocenjevanje: 

  • Seminarska naloga je osnova ocene. 
  • Ustni izpit poteka na osnovi seminarske, ki je na izpitu osnova za vprašanja in uvid v kandidatkino oz. kandidatovo znanje predmeta.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Filozofija in psihoanaliza ǀ

Red. prof. dr. Jelica Šumič Riha,

Red. prof. dr. Rado Riha,

ECTS: 6

Filozofija in znanstvena revolucija ǀ

Izr. prof. dr. Matjaž Vesel,

ECTS: 6

Ideologija in filozofija ǀ

Izr. prof. dr. Jan Völker,

ECTS: 6

Kritična estetika in umetnost 20. stoletja ǀ

Red. prof. dr. Aleš Erjavec,

ECTS: 6

Nemški idealizem in njegovi nasledki ǀ

Izr. prof. dr. Frank Ruda,

ECTS: 6

Oblikovanje pojmov ǀ

Doc. dr. Aleš Bunta,

Doc. dr. Tadej Troha,

ECTS: 6

Psihoanaliza in družbena vez ǀ

Red. prof. dr. Alenka Zupančič Žerdin,

Izr. prof. dr. Peter Klepec,

ECTS: 6

Sodobna filozofija in moderna literatura ǀ

Doc. dr. Rok Benčin,

ECTS: 6

Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij ǀ

Red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler,

ECTS: 6