1
-
Kozma Ahačič | Prvih petdeset slovenskih knjig in vzpostavitev slovenskega knjižnega jezika (1550–1603)
Kozma Ahačič | Prvih petdeset slovenskih knjig in vzpostavitev slovenskega knjižnega jezika (1550–1603)
1. 12. 2025 16:00 - 17:30
GOSPOSKA DVORANA, Gosposka ulica 16, Ljubljana
Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel izr. prof. dr. Kozma Ahačič:
V uri in pol predavanja bomo skušali zajeti celotno zgodbo prvih petdesetih slovenskih knjig. O začetku slovenskega knjižnega jezika običajno vedno govorimo s poudarkom na izbranih delih in izbranih dogodkih, saj je le tako mogoče predstaviti določene vsebine tudi v globino. Vseeno pa ne smemo zanemariti tudi celovitega okvira tedanjega ustvarjanja, saj sicer lahko spregledamo tudi kako pomembno podrobnost. Namen predavanja bo zato predstaviti celoto in funkcioniranje posameznih vsem znanih tokov in dogodkov znotraj celote.
Predavanje bo v ponedeljek, 1. decembra 2025 ob 16. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.
Kozma Ahačič je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, raziskovalec na Oddelku za zgodovino slovenskega jezika in predavatelj na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je urednik portalov Fran, Franček in Franja, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, pisec sodobnih šolskih slovnic, urednik inštitutske zbirke Slovarji, član izvršilnega odbora Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik (EFNIL) ter podpredsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU.
Vabljeni!
See more details
•
|
2
|
3
-
SENAT PŠ ZRC SAZU | Seja
SENAT PŠ ZRC SAZU | Seja
3. 12. 2025 13:00 - 15:00
SEJNA SOBA, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
See more details
-
Novoletna zabava Podiplomske šole ZRC SAZU
Novoletna zabava Podiplomske šole ZRC SAZU
3. 12. 2025 17:00 - 23:59
See more details
• •
|
4
|
5
|
6
|
7
|
8
-
Mateja Jemec Tomazin | Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki – obveznost in priložnost
Mateja Jemec Tomazin | Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki – obveznost in priložnost
8. 12. 2025 16:00 - 17:30
GOSPOSKA DVORANA, Gosposka ulica 16, Ljubljana
Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
Vabimo vas na javno predavanje, ki obravnava tematiko, pomembno za vse študentke in študente Podiplomske šole ZRC SAZU in ga bo izvedla doc. dr. Mateja Jemec Tomazin:
Začetek raziskovalnega dela je povezan z zbiranjem in razvrščanjem podatkov. Delo z njimi zahteva premislek o njihovi uporabi, prikazu pa tudi shranjevanju in ponovni uporabi. Načela FAIR ponavadi povezujemo zgolj z raziskovalnimi rezultati, najpogosteje z objavljenimi članki in monografijami. Kam s podatki? V kakšni obliki jih pripraviti? Kateri metapodatki so nujni in kateri priporočljivi? Zakaj je besedilna datoteka preberi_me del raziskovalčevega bontona in ravnanja dobrega strokovnjaka?
Katere podatke je treba objaviti – neobdelane, surove, kaj pa predprocesirane in do katere mere obdelane raziskovalne podatke in kam naj bodo podatki naloženi? Katero pomoč nam bo ponudil podatkovni skrbnik?
Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili na predavanju, ki bo potekalo v ponedeljek, 8. decembra 2025, ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana). Zaradi izjemnega pomena obravnavane tematike za vsako raziskovalno delo je predavanje še posebej priporočeno za vse študentke in študente Podiplomske šole ZRC SAZU, ne glede na modul ali področje raziskovanja.
Mateja Jemec Tomazin vodi Jezikovnotehnološki raziskovalni center na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in je raziskovalka v Oddelku za terminologijo. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku in terminološkim zbirkam ter frazeološkim elementom v terminologiji. Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov. V okviru projekta Spoznaj sodeluje pri nastajanju Terminološkega slovarja odprte znanosti.
See more details
•
|
9
|
10
-
Aleksandar Bošković | Zgodovina antropologije kot antropološki problem
Aleksandar Bošković | Zgodovina antropologije kot antropološki problem
10. 12. 2025 15:00 - 16:30
Gosposka ulica 16, 1000 Ljubljana, Slovenija
Vabimo vas na gostujoči predavanji, ki jih bo na antropološkem modulu imel prof. dr. Aleksandar Bošković.
V sredo, 10. decembra 2025 ob 15. uri:
Razprave o antropoloških raziskavah in o posameznih antropologih so močno zaznamovane s poskusi razumevanja zgodovine discipline in raznolikih razvojnih poti, ki so pripeljale do njene institucionalizacije v različnih kulturah ter družbenih okoljih. Ti poskusi potekajo sredi kompleksnih družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k ponovnemu premisleku prevladujočih ideoloških narativov. Ker razlage vselej nastajajo v določenem času, postavljajo tudi akterje (antropologe iz preteklosti) v trenutni čas razlag, kar pa ima zanimive posledice. Tako kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v določene zgodbe in nekatere med njimi bodo osvetljene v danem predavanju. Poseben poudarek bo namenjen dejstvom, ki antropologe umeščajo v njihov zgodovinski in kulturni kontekst ter s tem osvetljujejo njihovo delo. Tovrstni pristop pomaga razumeti sodobne kritike klasičnih antropologov in poudarja pomen temeljitega raziskovanja na katerem koli področju. Vsak poskus oblikovanja »natančne« zgodovine antropologije je obsojen na neuspeh – in tak poskus pove več o njegovem avtorju kot pa o sami disciplini.
V četrtek, 11. decembra 2025 ob 15. uri:
Novejše raziskave zgodovine in teorije antropologije razkrivajo vse več podatkov o vlogi žensk v razvoju discipline. Tudi tam, kjer so imele raziskovalke ključno vlogo (npr. Winifred Hoernlé v Južni Afriki), so bile do nedavnega izpuščene iz številnih pripovedi o »herojski« preteklosti antropologije. Antropološko raziskovanje je močno oblikovano s poskusi razumevanja zgodovine discipline in poti do njene institucionalizacije v različnih kulturnih in družbenih kontekstih. Ti poskusi potekajo tudi v času družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k dvomu o prevladujočih ideoloških naracijah. Kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v aktualne politične pripovedi – nekatere izmed njih bodo izpostavljene v predavanju. Poseben poudarek bo namenjen intelektualnim potem raziskovalk, kot so Zora Neale Hurston, Ruth Landes in Germaine Tillion, ter načinom, kako so si izborile svoje mesto v disciplini. Omenjeni bodo tudi drugi primeri (npr. preimenovanje stavbe Kroeber Hall v Berkeleyju), ki kažejo na bolj ali manj subtilne poskuse brisanja žensk iz zgodovine antropologije.
Predavanji bosta v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.
Prof. dr. Aleksandar Bošković je znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo v Beogradu, gostujoči profesor socialne antropologije na UFRN, Natal (Brazilija) ter ULAM pridruženi raziskovalec na Jagelonski univerzi v Krakovu. Njegovo raziskovalno delo zajema zgodovino in teorijo antropologije, psihoanalizo, mite in religijo, semiotiko, etničnost, nacionalizem in študije spola. Predaval je na številnih univerzah po Evropi, Afriki in Južni Ameriki. Je sourednik Anthropological Journal of European Cultures ter avtor in urednik številnih monografij in zbornikov s področja antropologije, mita in religije.
See more details
•
|
11
-
Aleksandar Bošković | Ženske v zgodovini antropologije: pozabljene ali marginalizirane?
Aleksandar Bošković | Ženske v zgodovini antropologije: pozabljene ali marginalizirane?
11. 12. 2025 15:00 - 16:30
Gosposka ulica 16, 1000 Ljubljana, Slovenija
Vabimo vas na gostujoči predavanji, ki jih bo na antropološkem modulu imel prof. dr. Aleksandar Bošković.
V sredo, 10. decembra 2025 ob 15. uri:
Razprave o antropoloških raziskavah in o posameznih antropologih so močno zaznamovane s poskusi razumevanja zgodovine discipline in raznolikih razvojnih poti, ki so pripeljale do njene institucionalizacije v različnih kulturah ter družbenih okoljih. Ti poskusi potekajo sredi kompleksnih družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k ponovnemu premisleku prevladujočih ideoloških narativov. Ker razlage vselej nastajajo v določenem času, postavljajo tudi akterje (antropologe iz preteklosti) v trenutni čas razlag, kar pa ima zanimive posledice. Tako kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v določene zgodbe in nekatere med njimi bodo osvetljene v danem predavanju. Poseben poudarek bo namenjen dejstvom, ki antropologe umeščajo v njihov zgodovinski in kulturni kontekst ter s tem osvetljujejo njihovo delo. Tovrstni pristop pomaga razumeti sodobne kritike klasičnih antropologov in poudarja pomen temeljitega raziskovanja na katerem koli področju. Vsak poskus oblikovanja »natančne« zgodovine antropologije je obsojen na neuspeh – in tak poskus pove več o njegovem avtorju kot pa o sami disciplini.
V četrtek, 11. decembra 2025 ob 15. uri:
Novejše raziskave zgodovine in teorije antropologije razkrivajo vse več podatkov o vlogi žensk v razvoju discipline. Tudi tam, kjer so imele raziskovalke ključno vlogo (npr. Winifred Hoernlé v Južni Afriki), so bile do nedavnega izpuščene iz številnih pripovedi o »herojski« preteklosti antropologije. Antropološko raziskovanje je močno oblikovano s poskusi razumevanja zgodovine discipline in poti do njene institucionalizacije v različnih kulturnih in družbenih kontekstih. Ti poskusi potekajo tudi v času družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k dvomu o prevladujočih ideoloških naracijah. Kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v aktualne politične pripovedi – nekatere izmed njih bodo izpostavljene v predavanju. Poseben poudarek bo namenjen intelektualnim potem raziskovalk, kot so Zora Neale Hurston, Ruth Landes in Germaine Tillion, ter načinom, kako so si izborile svoje mesto v disciplini. Omenjeni bodo tudi drugi primeri (npr. preimenovanje stavbe Kroeber Hall v Berkeleyju), ki kažejo na bolj ali manj subtilne poskuse brisanja žensk iz zgodovine antropologije.
Predavanji bosta v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.
Prof. dr. Aleksandar Bošković je znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo v Beogradu, gostujoči profesor socialne antropologije na UFRN, Natal (Brazilija) ter ULAM pridruženi raziskovalec na Jagelonski univerzi v Krakovu. Njegovo raziskovalno delo zajema zgodovino in teorijo antropologije, psihoanalizo, mite in religijo, semiotiko, etničnost, nacionalizem in študije spola. Predaval je na številnih univerzah po Evropi, Afriki in Južni Ameriki. Je sourednik Anthropological Journal of European Cultures ter avtor in urednik številnih monografij in zbornikov s področja antropologije, mita in religije.
See more details
-
Sestanek modula Kulturna zgodovina
Sestanek modula Kulturna zgodovina
11. 12. 2025 15:30 - 16:00
SEJNA SOBA, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana
Sestanek sodelavk in sodelavcev ter študentk in študentov modula Kulturna zgodovina (doktorski študijski program 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur).
See more details
-
Jelena Tešija | Krmiljenje po razdeljenem delovnem vesolju: socialdemokratke in komunistke v Mednarodni zadrugi žensk (International Co-operative Women’s Guild), 1920–1960
Jelena Tešija | Krmiljenje po razdeljenem delovnem vesolju: socialdemokratke in komunistke v Mednarodni zadrugi žensk (International Co-operative Women’s Guild), 1920–1960
11. 12. 2025 16:00 - 17:30
SEJNA SOBA, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana
Vabimo vas na predavanje v okviru modula Kulturna zgodovina, ki ga bo imela Jelena Tešija:
Predavanje obravnava zapleten odnos med socialdemokratkami in komunistkami v International Women’s Co-operative Guild (ICWG), ženski organizaciji, tesno povezani z vodilno zadružno organizacijo, International Co-operative Alliance (ICA). ICWG je bila ustanovljena v zgodnjih 1920-ih letih z namenom zastopanja delavskih gospodinj, pri čemer se je ukvarjala z vprašanji miru, zadružne ekonomije, reproduktivnega dela, položaja žensk v zadružnem gibanju ter ženskih civilnih in političnih pravic. Zadružno gibanje – tako ICA kot ICWG – je bilo v mednarodnem delavskem gibanju značilno po ideološko raznolikem članstvu in sodelovanju med socialdemokratskimi in komunističnimi aktivistkami v času med obema vojnama ter po drugi svetovni vojni. Moja analiza se osredotoča na tri glavne razsežnosti. Prvič, raziskujem, kako je ideološka razklanost znotraj mednarodnega delavskega gibanja oblikovala odnose znotraj ICWG. Drugič, preučujem, kako so se komunistke in socialdemokratke, vključno z aktivistkami iz socialistične Jugoslavije, spoprijemale z notranjimi napetostmi. Tretjič, analiziram, kako je dinamika med socialdemokratkami in komunistkami vplivala na odnose in sodelovanja ICWG s preostalim delavskim gibanjem.
Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v četrtek, 11. decembra 2025 ob 16. uri v sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana (zvonec: ZRC SAZU).
Jelena Tešija je doktorska študentka na Srednjeevropski univerzi (Central European University) na Dunaju in raziskovalna sodelavka v projektu ERC Advanced Grant ZARAH. Trenutno sodeluje v štirimesečni Erasmus+ praksi kot zunanja sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani, Slovenija. Njena doktorska disertacija se osredotoča na zgodovino spola in dela v International Co-operative Women’s Guild (1921–1963). Njena raziskovalna področja vključujejo zgodovino spola v (jugoslovanskem) zadružnem gibanju, zgodovino feminizmov in ženskih delavskih aktivizmov ter zgodovinske perspektive spola in socialne reprodukcije. Pred začetkom doktorskega študija primerjalne zgodovine se je s tematikami, povezanimi z delavskim in ženskimi gibanji, ukvarjala kot feministična novinarka in urednica, samostojna raziskovalka ter aktivistka. Leta 2025 je skupaj s kolegicami iz projekta ZARAH soavtorica raziskovalne monografije Women’s Labour Activism in Eastern Europe and Beyond. A New Transnational History (London: UCL Press). Knjiga je dostopna v odprtem dostopu – prenesi.
Vabljeni!
See more details
• • •
|
12
|
13
|
14
|
|
15
|
16
|
17
|
18
|
19
-
Marina Gržinić Mauhler | Denar, kapital in oblast
Marina Gržinić Mauhler | Denar, kapital in oblast
19. 12. 2025 16:00 - 19:00
sejna soba FI ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, 1000 Ljubljana, Slovenija
Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Transformacija moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
Predmet: Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij
Nosilka predmeta: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler
Lokacija: Sejna soba ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana
V zimskem semestru 2025/26 bo prof. dr. Marina Gržinić (FI ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU) izvedla cikel petih predavanj v okviru Podiplomske šole ZRC SAZU. Serija bo posvečena aktualnim temam sodobne filozofije, teorije umetnosti in politične estetike, s posebnim poudarkom na razmerju med tehnologijo in umetnostjo. Predavanja bodo potekala ob petkih od 16.30 do 18.00 v prostorih Podiplomske šole ZRC SAZU, Novi trg 2/1 nadstropje, Ljubljana 1000, ter bodo dostopna v živo in po ZOOMU.
Urnik in tematski poudarki predavanj
- PETEK, 21. november 2025 – Drugost v filozofiji: Predavanje bo obravnavalo pojem drugosti (alteritete) kot temeljno vprašanje filozofije.
- PETEK, 28. november 2025 – Časovnost in sodobnost: Predavanje bo osvetlilo koncepte časa, zgodovinskosti in prihodnosti v sodobni teoriji, s poudarkom na temporalnih režimih kapitalizma in postkolonialnih perspektivah.
- PETEK, 19. december 2025 – Denar, kapital in oblast: Analiza ekonomskih in političnih razsežnosti sodobnosti: kako kapital preoblikuje razmerja med telesom, umetnostjo in tehnologijo
- PETEK, 9. januar 2026 – Estetika in politika: Razprava o sodobni estetiki kot prostoru političnega mišljenja – od vizualne kulture do afektivnih ekonomij in novih oblik odpora.
- PETEK, 16. januar 2026 – Tehnologija, umetna inteligenca in prihodnost mišljenja: predavanje bo obravnavalo vlogo tehnologije in umetne inteligence pri transformaciji epistemologije, identitete in umetniške prakse.
Prof. dr. Marina Gržinić Mauhler je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU ter redna profesorica za filozofijo. Razvija interdisciplinarne projekte, ki povezujejo teorijo, umetnost in aktivizem, s poudarkom na nekropolitiki, transfeminizmu in dekolonialnosti. Njeno delo prispeva k razumevanju vpliva tehnologije, globalnega kapitalizma in vizualne kulture na sodobne družbene procese. margrz@zrc-sazu.si
See more details
•
|
20
|
21
|
