Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
Predavateljica: dr. Aleksandra Bizjak Končar

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela gostja dr. Aleksandra Bizjak Končar:

Besediloslovje med teorijo in prakso.

 

Besedilo je predmet jezikoslovnega preučevanja že več kot pol stoletja, a se zaradi svoje zapletene pomenske zgradbe nenehno izmika sistematičnemu opisu in teoretični pojasnitvi. V jezikoslovju so bili za razlago besedila oblikovani številni modeli, ki nam pomagajo razumeti besedila v njihovi sporazumevalni vlogi. Predavanje bo uvodoma postavilo v ospredje razvoj pojmovanj besedila v evropskem kontekstu, v nadaljevanju pa se bo premaknilo k teoretičnim vprašanjem in dilemam besediloslovja ter jih prepletalo z analizo slovenskih besedil z različnih področij družbenega življenja.

 

Predavanje bo v ponedeljek, 30. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

 

Aleksandra Bizjak Končar je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njeno raziskovalno zanimanje je usmerjeno v besedilno pomenoslovje, žanrsko teorijo in korpusno jezikoslovje. Med objavami s teh področij je knjiga iz leta 2005 Pridiga kot žanr (založba ZRC SAZU). Sodeluje pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Pred tem je bila predavateljica za slovenščino na Univerzi v Novi Gorici in Univerzi Macquarie v Sydneyju.

 

Vabljeni!

Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
Študijske obveznosti: 

• Samostojno raziskovalno delo I., 
• Samostojno raziskovalno delo III. 
• Raziskovalni seminar I. 
• Raziskovalni seminar II.

---

Vabljeni na drugi rok predstavitev tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v 1. letniku študija in predstavitev izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v 3. letniku študija. Predstavitve se bodo odvile v torek, 31. maja 2022, od 14. ure dalje v sejni sobi ZRC SAZU na Novem trgu 2, 1. nadstropje, Ljubljana. Zadnja predstavitev bo potekala hibridno tudi po spletni seji ZOOM.

14:00 | Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo | SRD III | Manca Černivec:

Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih.

Mentorica: doc. dr. Natašo Gliha Komac, somentorica: izr. prof. dr. Heleno Dobrovoljc.

Komisija: izr. prof. dr. Kozma Ahačič, doc. dr. Tina Lengar Verovnik in doc. dr. Nataša Jakop.

 

15:00 | Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza kultura | SRD III | Bojan Volf:

Psihologija kot materialna praksa.

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

16:00 | Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza kultura | SRD III | Barbara Drole:

Psihoanalitična teorija seksualnosti: ženska seksualnost onstran Ojdipa.

Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

17:00 | Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza kultura | SRD III | Marisa Žele:

Dialektika varljivosti – varljivec v znaku in interpretaciji.

Mentor: doc. dr. Aleš Bunta.

Komisija: doc. dr. Aleš Bunta, doc. dr. Tadej Troha, red. prof. dr. Alenka Zupančič.

 

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

 

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje krasoslovja, dr. Magdalena Năpăruş-Aljančič:

Zbiranje krasoslovnih podatkov iz področja geoznanosti.

 

Nastopno predavanje bo v četrtek, 2. junija 2022, ob 11. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

 

Načrt upravljanja podatkov je ključna praksa današnje znanosti, s temeljno vlogo pri organiziranju, uporabi in ponovni uporabi podatkov, kot tudi pri preverjanju rezultatov raziskav. Medtem, ko je odprta znanost vse pomembnejši trend, ki spodbuja večjo dostopnost raziskovalnih podatkov, je zanesljivost podatkov odvisna tudi od sposobnosti raziskovalca, da v znanstvenih raziskavah izvaja odgovorno upravljanje teh podatkov.

V zadnjem desetletju se znanstvene inovacije in napredne raziskave v Evropskem raziskovalnem prostoru spodbujajo predvsem z uveljavljanjem raziskovalne infrastrukture (RI). Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) opredeljuje RI kot “objekte in storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje raziskav in spodbujanje inovacij”, vključujejo pa najpomembnejšo znanstveno opremo, vire (zbirke, arhivi ali znanstveni podatki), e-infrastrukturo (podatkovni in računski sistemi, komunikacijsko omrežje). RI sledijo FAIR načelom uporabe podatkov (Findable/razpoložljivost, Accessible/dostopnost, Interoperable/interoperabilnost ter Re-use/ponovna uporaba).

Krasoslovje je postalo kompleksna multidisciplinarna znanost, ki zajema širok spekter naravoslovnih znanosti, povezanih s krasom. Edinstvena umestitev v središču klasičnega krasa ter dolga tradicija odličnih raziskav sta Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU postavili kot enega najboljših krasoslovnih centrov na svetu. Tu se raziskovanje osredotoča na kras in njegovo varstvo, skozi preučevanje hidrologije, geologije, biologije, geomorfologije, ekologije, mikrobiologije, speleologije ter zgodovine raziskovanja krasa. Multidisciplinarni pristop tega inštituta izhaja iz širokega nabora raziskovalcev, ki prihajajo iz različnih naravoslovnih področij. Raziskovalno delo vključuje številne študije na terenu, laboratorijske preiskave in numerično modeliranje.

Leta 2019 so štirje partnerji Konzorcija EPOS Slovenija: vodilni partner ZRC SAZU, GeoZS, ULFGG in IJS, pridobili projekt »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega prostora RRI – RI-SI-EPOS«. Projekt RI-SI-EPOS sta financirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj ter je bil namenjen izgradnji nacionalne mreže za zbiranje, urejanje, procesiranje in shranjevanje podatkov na področju seizmologije, geologije, geodezije in opazovalnic ob prelomu (NFO).

Slovenski partnerji s pomočjo nove raziskovalne opreme projekta RI-SI-EPOS zbirajo veliko količino raziskovalnih podatkov v digitalni obliki. Del teh podatkov bo vključen tudi v nacionalno bazo Kras na ZRC SAZU, ki je usklajena z načeli FAIR in zasnovana tako, da zagotavlja časovno in prostorsko povezavo med posameznimi področji. Predstavljamo pomen in aktualne izzive pri zbiranju in shranjevanju podatkov za nadaljnjo uporabo v geoznanosti.

 

Dr. Magdalena Năpăruş-Aljančič je geografinja, znanstvena raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, kjer se ukvarja z GIS modeliranjem (LiDAR, geo- in biodiverziteta, primernost habitatov in ohranjanje jamske ogrožene favne). Aktivno sodeluje v različnih delovnih skupinah pri evropskih okoljskih raziskovalnih infrastrukturah LifeWatch ERIC, EPOS ERIC in eLTER ESFRI.

 

Vabljeni!