Urnik

30. 05. 2022
  • Aleksandra Bizjak Končar | Besediloslovje med teorijo in prakso.

    30. 05. 2022  16:00 - 17:30
    ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
    Predavateljica: dr. Aleksandra Bizjak Končar

    Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela gostja dr. Aleksandra Bizjak Končar:

    Besediloslovje med teorijo in prakso.

     

    Besedilo je predmet jezikoslovnega preučevanja že več kot pol stoletja, a se zaradi svoje zapletene pomenske zgradbe nenehno izmika sistematičnemu opisu in teoretični pojasnitvi. V jezikoslovju so bili za razlago besedila oblikovani številni modeli, ki nam pomagajo razumeti besedila v njihovi sporazumevalni vlogi. Predavanje bo uvodoma postavilo v ospredje razvoj pojmovanj besedila v evropskem kontekstu, v nadaljevanju pa se bo premaknilo k teoretičnim vprašanjem in dilemam besediloslovja ter jih prepletalo z analizo slovenskih besedil z različnih področij družbenega življenja.

     

    Predavanje bo v ponedeljek, 30. maja 2022, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM.

     

    Aleksandra Bizjak Končar je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njeno raziskovalno zanimanje je usmerjeno v besedilno pomenoslovje, žanrsko teorijo in korpusno jezikoslovje. Med objavami s teh področij je knjiga iz leta 2005 Pridiga kot žanr (založba ZRC SAZU). Sodeluje pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Pred tem je bila predavateljica za slovenščino na Univerzi v Novi Gorici in Univerzi Macquarie v Sydneyju.

     

    Vabljeni!

    See more details

31. 05. 2022
2. 06. 2022
  • Nastopno predavanje dr. Magdalena Năpăruş-Aljančič za izvolitev v naziv docentke

    2. 06. 2022  10:00 - 11:30
    Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje krasoslovja, dr. Magdalena Năpăruş-Aljančič:

    Zbiranje krasoslovnih podatkov iz področja geoznanosti.

     

    Nastopno predavanje bo v četrtek, 2. junija 2022, ob 11. uri, v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

     

    Načrt upravljanja podatkov je ključna praksa današnje znanosti, s temeljno vlogo pri organiziranju, uporabi in ponovni uporabi podatkov, kot tudi pri preverjanju rezultatov raziskav. Medtem, ko je odprta znanost vse pomembnejši trend, ki spodbuja večjo dostopnost raziskovalnih podatkov, je zanesljivost podatkov odvisna tudi od sposobnosti raziskovalca, da v znanstvenih raziskavah izvaja odgovorno upravljanje teh podatkov.

    V zadnjem desetletju se znanstvene inovacije in napredne raziskave v Evropskem raziskovalnem prostoru spodbujajo predvsem z uveljavljanjem raziskovalne infrastrukture (RI). Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) opredeljuje RI kot “objekte in storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje raziskav in spodbujanje inovacij”, vključujejo pa najpomembnejšo znanstveno opremo, vire (zbirke, arhivi ali znanstveni podatki), e-infrastrukturo (podatkovni in računski sistemi, komunikacijsko omrežje). RI sledijo FAIR načelom uporabe podatkov (Findable/razpoložljivost, Accessible/dostopnost, Interoperable/interoperabilnost ter Re-use/ponovna uporaba).

    Krasoslovje je postalo kompleksna multidisciplinarna znanost, ki zajema širok spekter naravoslovnih znanosti, povezanih s krasom. Edinstvena umestitev v središču klasičnega krasa ter dolga tradicija odličnih raziskav sta Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU postavili kot enega najboljših krasoslovnih centrov na svetu. Tu se raziskovanje osredotoča na kras in njegovo varstvo, skozi preučevanje hidrologije, geologije, biologije, geomorfologije, ekologije, mikrobiologije, speleologije ter zgodovine raziskovanja krasa. Multidisciplinarni pristop tega inštituta izhaja iz širokega nabora raziskovalcev, ki prihajajo iz različnih naravoslovnih področij. Raziskovalno delo vključuje številne študije na terenu, laboratorijske preiskave in numerično modeliranje.

    Leta 2019 so štirje partnerji Konzorcija EPOS Slovenija: vodilni partner ZRC SAZU, GeoZS, ULFGG in IJS, pridobili projekt »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega prostora RRI – RI-SI-EPOS«. Projekt RI-SI-EPOS sta financirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj ter je bil namenjen izgradnji nacionalne mreže za zbiranje, urejanje, procesiranje in shranjevanje podatkov na področju seizmologije, geologije, geodezije in opazovalnic ob prelomu (NFO).

    Slovenski partnerji s pomočjo nove raziskovalne opreme projekta RI-SI-EPOS zbirajo veliko količino raziskovalnih podatkov v digitalni obliki. Del teh podatkov bo vključen tudi v nacionalno bazo Kras na ZRC SAZU, ki je usklajena z načeli FAIR in zasnovana tako, da zagotavlja časovno in prostorsko povezavo med posameznimi področji. Predstavljamo pomen in aktualne izzive pri zbiranju in shranjevanju podatkov za nadaljnjo uporabo v geoznanosti.

     

    Dr. Magdalena Năpăruş-Aljančič je geografinja, znanstvena raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, kjer se ukvarja z GIS modeliranjem (LiDAR, geo- in biodiverziteta, primernost habitatov in ohranjanje jamske ogrožene favne). Aktivno sodeluje v različnih delovnih skupinah pri evropskih okoljskih raziskovalnih infrastrukturah LifeWatch ERIC, EPOS ERIC in eLTER ESFRI.

     

    Vabljeni!

    See more details

9. 06. 2022
  • M. Petrović Šteger: bralni krožek Sodobna antropologija

    9. 06. 2022  13:00 - 15:00
    Gosposka ulica 16, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Spoštovani!

    Tudi letos ste prijazno vabljeni na redna srečevanja antropologov in zainteresirane javnosti znotraj bralnega krožka ‘Sodobna antropologija’. Namen krožka, ki teče že 10. leto, je ustvarjati prostor za kolegialne, odkrite in sistematične pogovore o klasičnih in sodobnih antropoloških perspektivah. Na srečanjih izbrane znanstvene članke in poglavja umeščamo v zgodovinski okvir ter razpravljamo o različnih načinih analitskih izvajanj. Etnografije in antropološke teorije komentiramo tako, da negujemo konstruktivno vživljanje in razumevanje raznolikih antropoloških pristopov, pisanj, konceptov in metodologij.

    Srečujemo se enkrat na mesec, ob četrtkih med 13h in 15h v prostorih Zemljepisnega muzeja v Ljubljani, na Gosposki 16.

    Za lažje načrtovanje vam sporočam, da se bomo v akademskem letu 2021/2022 srečali osemkrat:

    21.10.2021 

    18.11.2021

    6.1.2022

    3.2.2022

    3.3.2022

    7.4.2022

    12.5.2022

    9.6.2022

    Na našem prvem srečanju, 21.10 2021 ob 13h bomo obravnavali tekst Katherine Swancutt " ‘It's scientific!’ Play, parody, and the para‐ethnographic in Southwest China" (JRAI, 2021).

    Za pristop k srečanju je obvezen pogoj PCT in nošnja mask.

    Vse zainteresirane pa prosim, da svojo udeležbo potrdite na moj e-naslov: majapetrovicsteger (@) gmail.com, na podlagi česar vam bom v prihodnje pošiljala tekste.

    Veselim se ponovnega srečanja in pogovorov!

    Maja Petrović-Šteger

    See more details