Urnik

4. 03. 2024
  • Lidija Živčić | Odrast - vizija zveznega prehod

    4. 03. 2024  17:00 - 18:30
    ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur 
    Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije

    Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri. 

    Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.


    PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:

    Odrast – vizija zveznega prehod.

    Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.


    TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:

    Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.

    Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.


    SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:

    Po neoliberalizmu.

    Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

    Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.


    ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:

    Vizualna epistemologija.

    Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?

    Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.


    PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:

    Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.

    Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.

    Predavanja so javna, vabljeni!

    See more details

5. 03. 2024
  • Gregor Strle | Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI

    5. 03. 2024  17:00 - 18:30
    ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur 
    Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije

    Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri. 

    Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.


    PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:

    Odrast – vizija zveznega prehod.

    Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.


    TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:

    Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.

    Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.


    SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:

    Po neoliberalizmu.

    Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

    Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.


    ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:

    Vizualna epistemologija.

    Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?

    Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.


    PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:

    Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.

    Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.

    Predavanja so javna, vabljeni!

    See more details

6. 03. 2024
  • Tomaž Mastnak | Po neoliberalizmu

    6. 03. 2024  17:00 - 18:30
    ZRC SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur 
    Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije

    Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri. 

    Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.


    PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:

    Odrast – vizija zveznega prehod.

    Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.


    TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:

    Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.

    Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.


    SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:

    Po neoliberalizmu.

    Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

    Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.


    ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:

    Vizualna epistemologija.

    Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?

    Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.


    PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:

    Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.

    Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.

    Predavanja so javna, vabljeni!

    See more details

7. 03. 2024
  • dr. Aleš Smrekar | Raziskovanje na področju varstva okolja

    7. 03. 2024  14:00 - 17:00
    Zagorica 20, 1292 Ig, Slovenija

    Študijski program: Okoljske in regionalne študije
    Stopnja študija: Doktorski študij 3. stopnje
    Obvezni predmet: Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah

    Nosilca predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, izr. prof. dr. Simona Kralj Fišer
    Izvajalci in izvajalke predmeta: doc. dr. Rok Ciglič, izr. prof. dr. Andraž Čarni, doc. dr. Špela Goričan, doc. dr. Matjaž Gregorič, izr. prof. dr. Simona Kralj Fišer, dr. Mitja Prelovšek.
    Lokacija:Raziskovalna postaja Barje ZRC SAZU, Zagorica 20, 1292 Ig

    Predavanje doc. dr. Aleša Smrekarja na temeljnem predmetu Znanstvene metode v okoljskih in regionalnih študijah z naslovom: Raziskovanje na področju varstva okolja.


    Predviden razpored predavanj na predmetu, vedno s pričetkom ob 14. uri
    , v sejni sobi ZRC SAZU pred tajništvom šole, razen, ko je zabeležena izjema:

    • pon, 13. 11. 2023red. prof. dr. Simona Kralj Fišer | Uvodno srečanje
    • sre, 15. 11. 2023Paul V. Debes | gostujoče predavanje: Linearni mešani modeli
    • čet, 14. 12. 2023Tim Prezelj | Grafična upodobitev podatkov
    • čet, 4. 1. 2024doc. dr. Matjaž Gregorič | Pisanje znanstvenih člankov
    • čet, 11. 1. 2024doc. dr. Špela Goričan | Raziskovanje v paleontologiji
    • čet, 18. 1. 2024red. prof. dr. Andraž Čarni | Raziskovanje v biologiji
    • čet, 25. 1. 2024doc. dr. Rok Ciglič | Raziskovanje v geografiji (GIS)
    • čet, 15. 2. 2024dr. Mitja Prelovšek | Raziskovanje v krasoslovju
    • čet, 29. 2. 2024doc. dr. Tjaša Tolar | Raziskovanje v arheobotaniki (lokacija izjemoma na Raziskovalni postaji Barje ZRC SAZU, Zagorica 20, 1292 Ig)
    • čet, 7. 3. 2024doc. dr. Aleš Smrekar | Raziskovanje na področju varstva okolja
    • čet, 4. 4. 2024doc. dr. Rok Ciglič in red. prof. dr. Simona Kralj Fišer | Zaključno srečanje s predstavitvijo dela in diskusijo.

     

    See more details

  • Magdalena Germek | Vizualna epistemologija

    7. 03. 2024  17:00 - 18:30
    ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur 
    Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije

    Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri. 

    Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.


    PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:

    Odrast – vizija zveznega prehod.

    Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.


    TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:

    Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.

    Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.


    SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:

    Po neoliberalizmu.

    Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

    Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.


    ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:

    Vizualna epistemologija.

    Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?

    Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.


    PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:

    Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.

    Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.

    Predavanja so javna, vabljeni!

    See more details

8. 03. 2024
  • Uroš Kranjc | Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij

    8. 03. 2024  17:00 - 18:30
    ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur 
    Modul: Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije

    Vabimo vas na cikel javnih predavanj modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja – politike, ekonomije, tehnologije, epistemologije, ki se bodo zvrstila v tednu od 4. do 8. marca 2024, vedno s pričetkom ob 17. uri. 

    Predavanja bodo potekala v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana, razen sredinega, ko je navedena druga lokacija.


    PON, 4.3.24 | 17:00 | Alternativni pristopi za zeleni prehod | dr. Lidija Živčič:

    Odrast – vizija zveznega prehod.

    Trenutni preplet različnih kriz lahko vidimo kot manifestacijo okoljskih omejitev rasti in priložnost za politične spremembe, ki bodo vodile v družbeno sprejemljivo odrast gospodarstva. Trajnostna odrast je hipoteza, da je odrast gospodarstva lahko dosežena na družbeno trajnosten način. Je vizija zveznega prehoda na zmanjšano gospodarstvo preko institucionalnih sprememb in skupnega upravljanja poti proti trajnostnemu gospodarstvu in družbi. Koncept odrast ni samo hipotetičen, pač pa predstavlja tudi močno politično vizijo, ki bi lahko preobrazila družbo.


    TOR, 5.3.24 | 17:00 |Filozofija umetne inteligence: človeški stroji, tehnološka singularnost in superinteligenca | doc. dr. Gregor Strle:

    Kognitivna umetna inteligenca: reprezentiranje pomena v AI.

    Na področju umetne inteligence (AI) prevladujejo kognitivni modeli, ki arhitekturo inteligentnega sistema pogojujejo z zmožnostjo reprezentiranja. Klasičen primer takšne AI predstavlja kognitivističen (simbolni računski) pristop, ki kognicijo razume kot procesiranje abstraktnih simbolnih struktur (reprezentacij) in kot osnovno funkcionalnost inteligentnega sistema predpostavlja centralni nadzor nad upravljanjem le-teh. Alternativa kognitivistični AI so teorije situacijske in utelešene kognicije (situated cognition, embodied cognition). Te zagovarjajo konekcionističen in decentraliziran AI, katerega inteligenca ni pogojena s centralnim procesiranjem abstraktnih reprezentacij, marveč se vzpostavlja v interakciji z okoljem (Varela idr. 1991). V krajnih primerih, ko sistem gradi svoj notranji model izključno v neposredni interakciji z okoljem, reprezentacij morda niti ne potrebujemo (Brooks 1991). Zagovorniki omenjenih paradigm se razhajajo glede ključnih aspektov kognitivnega modeliranja, od definicije reprezentacij in narave reprezentiranja, do stopnje reprezentacijske kompleksnosti (ravni abstrakcije), ki je potrebna za modeliranje nekega inteligentnega sistema. Ta vprašanja se ponovno vzpostavljajo z razvojem generativne AI in velikih jezikovnih modelov (large language models), ter njihove zmožnosti oz. nezmožnosti razumevanja naravnega jezika.


    SRE, 6.3.24 | 17:00 | Po neoliberalizmu: liberalizem 21. stoletja in njegovi kritik | dr. Tomaž Mastnak:

    Po neoliberalizmu.

    Predavanje bo izjemoma v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

    Predavanje bo obravnavalo neoliberalizem kot zgodovinski odgovor na krizo liberalizma. Najprej bo predstavilo nastanek liberalizma v zgodnjem 19. stoletju, zatem pa vznik neoliberalizma kot enega od liberalističnih odgovorov na krizo liberalizma na začetku 20. stoletja. V sklepnem delu bo odgovorilo na vprašanje, zakaj neoliberalizem na začetku 21. stoletja ni več odgovor na krizo liberalizma.


    ČET, 7.3.24 | 17:00 | Vizualna epistemologija | asist. dr. Magdalena Germek:

    Vizualna epistemologija.

    Vprašanja, ki jih bomo skozi predavanje želili nasloviti, so sledeča: Kakšna oblika znanja je vpisana v vizualni jezik? Kakšna »tiha sporočila« prinašajo anatomske ilustracije? Ali se anatomski vizualni episteme v različnih zgodovinskih obdobjih spreminja in kakšen je njegov vpliv na sodobno vizualno podobo človeškega anatomskega telesa?

    Predavanje bo tudi napovedalo raziskovalne teme predmeta vizualna epistemologija, ki se bo izvajal v študijskem letu 2024/2025 na Podiplomski šoli ZRC SAZU.


    PET, 8.3.24 | 17:00 | Kritična teorija institucij | dr. Uroš Kranjc:

    Naproti kritični teoriji (ekonomskih) institucij.

    Osrednje vprašanje, ki bo služilo kot rdeča nit predavanja se glasi: Ali lahko kritična teorija družbe na eni in heterodoksna ekonomija na drugi strani v svojem prepletu zagotovita alternativen teoretski dispozitiv za kritično umevanje institucij? V želji po pritrdilnem odgovoru, se poraja vprašanje, na kakšen način? V iskanju odgovora se bomo v prvem delu dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka skozi prizmo zgodovinskih, materialnih in teoretskih zastavkov. V drugem delu predavanja bomo nato predstavili poskus razumevanja (ekonomskih) institucij, ki je plod aksiomatskega razvijanja v sklicevanju na »matematično ontologijo« sodobnega francoskega filozofa Alaina Badiouja.

    Predavanja so javna, vabljeni!

    See more details

13. 03. 2024
  • José M. Costa-García | Pobuda Romanarmy.eu, desetletje arheoloških raziskav in metodoloških preizkusov na severnem delu Iberskega polotoka

    13. 03. 2024  12:00 - 13:30
    ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur 
    Modul: Tisočletja med Jadranom in Podonavjem

    [GOSTUJOČE RPEDAVANJE]

    Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo v soorganizaciji z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU na arheološkem doktorskem modulu imel izr. prof. dr. José M. Costa-García:

    Pobuda Romanarmy.eu, desetletje arheoloških raziskav in metodoloških preizkusov na severnem delu Iberskega polotoka.

     

    Tradicionalno so se arheološke raziskave rimske vojaške prisotnosti na Iberskem polotoku osredotočale na peščico stalnih objektov iz cesarskih časov. Konec devetdesetih let 20. stoletja je odkritje več rimskih taborov na območju Kantabrije z metodološkimi pristopi, ki so bili tuji klasični arheologiji, pretreslo špansko prizorišče in postavilo temelje za opredelitev teh efemernih najdišč. Postopen odprt dostop do različnih geoprostorskih podatkovnih nizov (zgodovinske letalske fotografije, satelitski posnetki in LiDAR), razširitev uporabe geografskih informacijskih sistemov in vse večja popularizacija brezpilotnih letal (UAV, RPAS) so omogočili oblikovanje učinkovitih metodologij daljinskega zaznavanja v arheologiji, ki so sčasoma pripeljale do odkritja številnih rimskih poljskih utrdb v raznoliki pokrajini severne Iberije. Ti zanesljivi podatki nam zdaj omogočajo, da ponovno ovrednotimo svoje pristope k širjenju rimske države v regiji.

    V ospredju tega metodološkega in konceptualnega premika je Kolektiv Romanarmy.eu. V prvi fazi smo si prizadevali za odkrivanje arheoloških najdišč, povezanih z rimsko vojsko, na območjih, ki jih je zgodovinopisje prej slabo raziskovalo, pri čemer smo poudarjali eksperimentiranje in tehnične inovacije za doseganje najboljših rezultatov v različnih kontekstih. Kopičenje dokazov − več kot sto najdišč v komaj desetih letih − nam je omogočilo bolje opredeliti rimske terenske utrdbe, preučiti njihove različne poselitvene vzorce in raziskati druge, manj prepoznavne arheološke stvarnosti. V drugi fazi smo se poglobili v več študij primerov, da bi analizirali materialnost, povezano s temi efemernimi okupacijskimi konteksti. Raziskavam, usmerjenim v iskanje kovin, in izkopavanju testnih jarkov smo dodali nove pristope, kot so geofizikalne raziskave (z uporabo gradiometra in georadarja) ali strategija dvojnega absolutnega datiranja (14C in OSL). To nam je omogočilo, da smo na arheoloških najdiščih, ki so še posebej izpostavljena različnim erozijskim procesom naravnega ali antropogenega izvora, pridobili dodatne plasti informacij.Velik del dejavnosti kolektiva je bil namenjen razširjanju pridobljenih rezultatov in spodbujanju odprtih znanstvenih modelov za ozaveščanje o ranljivosti teh območij, poudarjanju njihovega pomena za zgodovinsko znanje o preučevanih območjih in spodbujanju politik za njihovo ohranitev v prihodnosti.

    Predavanje v slovenskem jeziku bo v sredo, 13. marca 2024, ob 13. 30 uri v Atriju ZRC.

    José M. Costa-García je izredni profesor arheologije na Univerzi v Salamanki. Diplomiral iz zgodovine (2006) in doktoriral iz arheologije (2013) na Univerzi v Santiagu de Compostela. Nekdanji gostujoči raziskovalec na Vrije Universiteit Amsterdam (2016−2017) in Univerzi Newcastle (2017−2018).

    Njegove raziskave se osredotočajo na preoblikovanja arheoloških pokrajin na prehodu med pozno železno dobo in rimskim obdobjem na severozahodu Iberije ter na arheologijo konfliktov s postkolonialne in dolgoročne perspektive. Sledi načelom krajinske arheologije, pri čemer za kombinirano zbiranje, upravljanje in analizo arheoloških podatkov v veliki meri uporablja tehnike daljinskega zaznavanja (letalske in satelitske fotografije, LiDAR, fotogrametrija z brezpilotnimi letali, geofizika, raziskave z usmerjenimi detektorji kovin) in geografske informacijske sisteme (GIS). Je ustanovni član raziskovalnega kolektiva Romanarmy.eu, pred tem pa je bil del raziskovalne skupine USC na rimski utrdbi A Cidadela (Sobrado dos Monxes, A Coruña) (2008−2016).

    V zadnjem času je koordiniral ali bil aktiven član multidisciplinarnih arheoloških ekip, ki so preučevale različna rimska vojaška najdišča v Galiciji, Asturiji, Kastilji in Leónu in na severu Portugalske.

     

    Predavanje je javno, vabljeni!

    See more details

18. 03. 2024
  • Jožica Škofic | Kako nastajata SLA in vseslovenski narečni slovar?

    18. 03. 2024  16:00 - 17:30
    ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
    Predmet: Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija
    Predavateljica: red. prof. dr. Jožica Škofic

    See more details

25. 03. 2024
  • Andreja Legan Ravnikar | O oblikoslovni in besedotvorni podobi pridevnikov v najstarejši knjižni slovenščini

    25. 03. 2024  16:00 - 17:30
    ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Modul: Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo
    Predmet: Zgodovinska leksikologija in leksikografija ter zgodovinska slovnica
    Predavateljica: doc. dr. Andreja legan Ravnikar

    See more details

27. 03. 2024
  • Benjamin Štular | Vzhodne Alpe v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku od 6. do 8. stoletja

    27. 03. 2024  11:30 - 13:00
    ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

    Stopnja študija: doktorski študij 3. stopnje
    Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur 
    Modul: Tisočletja med Jadranom in Podonavjem

    [JAVNO RPEDAVANJE]

    Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo v soorganizaciji z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU na arheološkem doktorskem modulu imel izr. prof. dr. Benjamin Štular:

    Vzhodne Alpe v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku od 6. do 8. stoletja.

    Kaj “vedó” globoki podatki, LiDAR-ski podatki, prostorsko-časovno rudarjenje vzorcev in umetna inteligenca

     

    Predavanje temelji na pomembnih dosežkih moderne arheologije, ki jih omogočajo “globoki podatki”, napredne prostorske analize, LiDAR-ski podatki in umetna inteligenca. Prikazani bodo preliminarni rezultati analize 1105 arheoloških najdišč, ki osvetljuje ključne teme, kot so vzhodna meja Avarskega kaganata, pomen območja “Pólis Norikón” in vloga slovanskih imigrantov pri oblikovanju Karantanije. Naštete teme so na videz raznovrstne, a imajo rdečo nit, ki bo jedro razprave: velike lokalne razlike v akulturaciji oziroma procesu slovanizacije v vzhodnih Alpah.

     

    Predavanje bo v sredo, 27. marca 2024, ob 11.30 uri v Atriju ZRC.

     

    Benjamin Štular je višji znanstveni sodelavec na ZRC SAZU, Inštitutu za arheologijo. Objavlja in raziskuje predvsem zgodnjesrednjeveško arheologijo, LiDAR v arheologiji, arheološki GIS in kuratorstvo digitalnih podatkov v arheologiji. Po doktoratu (2007) se je izpopolnjeval v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji in na Irskem. Kot vodilni raziskovalec na področju LiDARja v arheologiji vodi projekte, organizira mednarodna srečanja in razvija orodja za obdelavo podatkov zračnega laserskega skeniranja.

     

    Predavanje je javno, vabljeni!

    See more details

29. 03. 2024
  • Inavguracijsko predavanje dr. Aleksandra Horvata

    29. 03. 2024  11:00 - 12:30
    Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija

    PODIPLOMSKA ŠOLA ZRC SAZU
    NOVI TRG 2, 1000 LJUBLJANA

    VABILO

    Vabimo vas na inavguracijsko predavanje, ki ga bo ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za predmetno področje geologije imel dr. Aleksander Horvat.

    See more details