Vsebina:

Dandanes živimo v svetu, ki se mu skozi različne diskurze kot tudi prakse pogosto pripisuje akutno, krizno stanje in je skozi številne medijske ter znanstvene razprave često prepoznan kot svet “polikriz”. Prav to stanje se v zadnjih desetletjih vse pogosteje povezuje z okoljem in podnebjem, katerega spremembe so, glede na številne študije, vse hitrejše in terjajo vse večje posledice – tako družbene kot tudi geofizične. Kaj to pomeni na ravni posameznika kot tudi družbe v določenih okoljih? Kako in na kakšne načine se tovrstni, hitri okoljski in podnebni procesi, razumejo, občutijo in živijo v vsakdanjem življenju tako ljudi kot neljudi (human/nonhuman)? Čemu in na kakšne načine se tovrstne procese dandanes razume, opredeljuje, doživlja, zaznava in občuti kot bodisi okoljske in družbene “krize” in/ali “izzive” ali pa se njihove vrzeli potencialno izrablja za različna ekonomska, politična in druga upravljanja?

V odgovoru na dana vprašanja bomo izhajali tako iz klasičnih antropoloških študij, kot tudi sodobnih debat antropologije okolja in planetarne antropologije, ki naslavjajo teme kot so:

• Okoljska antropologija
• Soodnosnost človek-okolje
• Kraj, krajina, okolje
• Antropologija vode in rek
• Antropologija infrastrukture in ekstrakcijske politike
• Okoljske in klimatske spremembe
• Antropocen
• Multivrste (Multispecies)
• Biodiverziteta in varovanje
• Individualne in družbene izkušnje ter odzivi na okoljske in podnebne procese
• Védenje in prakse védenja
• Okoljski aktivizem, nove in tradicionalne oblike ustvarjanja skupnosti (commoning)
• Spol in eko-feminizem
• Trajnost in turizem
• Interdisciplinarne raziskave

Temeljni literatura in viri:

• Barnes, Jessica, and Michael R Dove, eds. 2015. Climate Cultures: Anthropological Perspectives on Climate Change. Yale University Press.
  https://doi.org/10.12987/yale/9780300198812.001.0001.
• Brightman, Marc, and Jerome Lewis. 2017. The Anthropology of Sustainability: Beyond Development and Progress. Palgrave Studies in Anthropology of Sustainability. New York: Palgrave Macmillan.
• De la Cadena, Marisol. 2015. Earth Beings: Ecologies of Practice across Andean Worlds. The Lewis Henry Morgan Lectures 2011. Durham: Duke University Press.
• De la Cadena, Marisol and Mario Blaser, eds. 2018. A World of Many Worlds. Durham: Duke University Press.
• Chakrabarty, Dipesh. 2017. “The Politics of Climate Change Is More Than the Politics of Capitalism.” Theory, Culture & Society 34 (2–3): 25–37. https://doi.org/10.1177/0263276417690236.
• Crate, Susan A, and Mark Nuttall, eds. 2016. Anthropology and Climate Change. Routledge. https://doi.org/10.4324/9781315434773.
• Descola, Philippe, and Marshall Sahlins. 2014. Beyond Nature and Culture. Translated by Janet Lloyd. Paperback edition. Chicago London: The University of Chicago Press. https://doi.org/10.7208/chicago/9780226145006.001.0001.
• Elixhauser, Sophie, Zofia Boni, Nataša Gregorič Bon, Urša Kanjir, Alexandra Meyer, Frank Muttenzer, Mareike Pampus, and Zdenka Sokolíčková. 2024. “Interdisciplinary, but How? Anthropological Perspectives from Collaborative Research on Climate and Environmental Change.” Environmental Science & Policy 151 (January): 103586. https://doi.org/10.1016/j.envsci.2023.103586.
• Escobar, Arturo. 1996. “Construction Nature.” Futures 28 (4): 325–43. https://doi.org/10.1016/0016-3287(96)00011-0.
• Escobar, Arturo. 2020. Pluriversal Politics: The Real and the Possible. Latin America in Translation (translated by David Frye). Durham: Duke University Press.
• Feld, Steven, and Keith H. Basso, eds. 1996. Senses of Place. School of American Research Advanced Seminar Series. Santa Fe, N.M.
• Gregorič Bon, Nataša. 2021. “Kuçedra’s Waterways: Restoring Authority and Building Vitality.” In Remitting, Restoring and Building Contemporary Albania, edited by Nataša Gregorič Bon and Smoki Musaraj, 131–62. Cham: Springer International Publishing. https://doi.org/10.1007/978-3-030-84091-4_6.
• Gregorič Bon, Nataša. 2022. “Changing Environments: Experiences and Knowledges,” Anthropological Notebooks 28 (3): 1-10. https://doi.org/10.5281/ZENODO.7463445.
• Haraway, Donna. 2015. “Anthropocene, Capitalocene, Plantationocene, Chthulucene: Making Kin.” Environmental Humanities 6 (1): 159–65. https://doi.org/10.1215/22011919-3615934.
• Hastrup, Kirsten. 2013. “Anthropological Contributions to the Study of Climate: Past, Present, Future.” WIREs Climate Change 4 (4): 269–81. https://doi.org/10.1002/wcc.219.
• Henig, David, and Daniel M. Knight. 2023. “Polycrisis: Prompts for an Emerging Worldview.” Anthropology Today 39 (2): 3–6. https://doi.org/10.1111/1467-8322.12793.
• Kirksey, S. Eben, and Stefan Helmreich. 2010. “The emergence of multispecies ethnography.” Cultural Anthropology 25 (4): 545–76. https://doi.org/10.1111/j.1548-1360.2010.01069.x.
• Knox, Hannah. 2020. Thinking like a Climate: Governing a City in Times of Environmental Change. Durham: Duke University Press.
• Kohn, Eduardo. 2013. How Forests Think: Toward an Anthropology beyond the Human. Berkeley: University of California Press.
• Latour, Bruno. 2014. “Agency at the Time of the Anthropocene.” New Literary History 45 (1): 1–18. https://doi.org/10.1353/nlh.2014.0003.
• Moore, Amelia. 2016. “Anthropocene Anthropology: Reconceptualizing Contemporary Global Change.” Journal of the Royal Anthropological Institute 22 (1): 27–46. https://doi.org/10.1111/1467-9655.12332.
• Orlove, Benjamin S., and Stephen B. Brush. 1996. “Anthropology and the Conservation of Biodiversity.” Annual Review of Anthropology 25 (1): 329–52. https://doi.org/10.1146/annurev.anthro.25.1.329.
• Strang, Veronica. 2023. Water Beings: From Nature Worship to the Environmental Crisis. London: Reaktion Books.
• Tsing, Anna L., Jennifer Deger, Alder Keleman Saxena, and Feifei Zhou. 2020. Feral Atlas: The More-Than-Human Anthropocene. Stanford University Press. https://doi.org/10.21627/2020fa.
• Vaughn, Sarah E., Bridget Guarasci, and Amelia Moore. 2021. “Intersectional Ecologies: Reimagining Anthropology and Environment.” Annual Review of Anthropology 50 (1): 275–90. https://doi.org/10.1146/annurev-anthro-101819-110241

Cilji in kompetence:

Antropologija okolja naslavlja vprašanja, ki obravnavajo medsebojni odnos med človekom in okoljem. Le ta odnos ni razumljen skozi optiko monolitne, linearne epohe, ki je podvržena dualističnim opredelitvam. Temveč je obravnavan kot mnoštvo prepletov kot tudi razhodov ali pa vrzeli med človeškim in nečloveškim, materialnim in nematerialnim, “naravnim” in infrastrukturnim. Razpravljali bomo, kako se skozi tovrstno soodnosnost v različnih družbah in kulturah oblikujejo pomeni tistega, čemur se danes pritiče ime “narava”, okolje, krajina, podnebje, klima, biohabitati ipd.? Kako se vzpostavlja in spreminja odnos med človekom in okoljem in kako je le ta razumljen ter preveden skozi različne načine védenja in praks védenja kot tudi skozi prakse skrbi, negovanja, verovanja, malikovanja ali pa zanemarjanja in ignoriranja okolja?

Po uspešno opravljenem predmetu bodo študenti in študentke

• Osvojili temeljne koncepte in teoretske predpostavke antropologije okolja, skozi in s katerimi bodo razmišljali konkretne družbeno-kulturne kontekste;
• Analizirali kompleksne in prepletene odnose med človekom in okoljem, presegajoč dualistične opredelitve;
• Kritično premišljevali in kontekstualizirali koncepte “narave”, okolja, krajine, podnebja, biohabitatov in drugih planetarnih procesov v določenih družbenih, kulturnih, zgodovinskih in političnih kontekstih;
• Pridobili znanje o sodobnih antropoloških kot tudi interdisciplinarnih metodologijah za proučevanje okoljskih tem.

Predvideni študijski rezultati:

Študenti in študentke se seznanijo s temeljnimi tematikami in koncepti antropologije okolja in jih skušajo premišljevati skozi konkretne družbeno-kulturne kontekste, ki so bodisi del splošnih ali pa njihovih raziskav in premišljevanj. Osvojijo analitične sposobnosti za razumevanje prepletenosti procesov, odnosov in pojavov, ki jih osmišljajo skozi planetarne problematike v določenem času in prostoru. Razvijejo kritično mišljenje pri preizpraševanju že uveljavljenih konceptov o naravi, okolju in drugih planetarnih procesih. Pridobijo raziskovalne veščine sodobne antropološke in interdisciplinarne metodologije za proučevanje okoljskih tem. Osvojijo komunikacijske spretnosti in znajo artikulirati kompleksne ideje o odnosu med človekom in okoljem.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera

Načini ocenjevanja:

• Krajši pisni izdelki 20 %
• Javni nastop ali predstavitev 20 %
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 60 %