Vsebina

1. Zgodovinski vidik: vloga umetnosti in literature v zgodovini filozofije od Platona do Nietzscheja.

2. Literarni problemi in sodobna filozofska misel: vprašanje »velikih pripovedi«, svet in fikcija, reprezentacija in emancipacija itn.

3. Filozofija literature: Sartre in vprašanje angažmaja, Blanchot in problem smrti, Deleuze in koncept življenja, Rancière in protislovja literarne metafizike itn.

4. Študije primerov:

• po filozofih: Heidegger o Hölderlinu, Benjamin o Baudelairu, Deleuze o Proustu, Badiou o Mallarméju itn.
• primerjalno po avtorjih: različne filozofske interpretacije Kafke, Joycea, Brechta itn.
• primerjalno po umetniških praksah: literatura in slikarstvo, glasba, fotografija; dramatika in gledališče.

5. Hermenevtika in metode interpretacije.

6. Interdisciplinarni vidik: filozofija literature in literarna teorija, naratologija, lingvistika itn.

Temeljni literatura in viri

• Adorno, Theodor W. 1999. Beležke o literaturi, Ljubljana: Cankarjeva založba.
• Agamben, Giorgio. 2004. Bartleby ali o kontingenci«, Problemi, let. 42, št. 7-8.
• Badiou, Alain. 2004. Mali priročnik o inestetiki, Ljubljana: Društvo Apokalipsa.
• Badiou, Alain. 2006. Beckett: l’increvable désir, Pariz: Hachette.
• Benjamin, Walter. 1998. Izbrani spisi, Ljubljana: Studia humanitatis.
• Blanchot, Maurice. 2000. Blanchotovi obrazi, Ljubljana: Študentska založba.
• Deleuze, Gilles. 2010. Kritika in klinika, Ljubljana: Študentska založba.
• Deleuze, Gilles. 2012. Proust in znaki, Ljubljana: Študentska založba.
• Derrida, Jacques. 1993. La dissémination, Pariz: Seuil.
• Foucault, Michel. 2010. Besede in reči: arheologija humanističnih znanosti, Ljubljana: Studia humanitatis.
• Heidegger, Martin. 2001. Razjasnjenja ob Hölderlinovem pesništvu, Ljubljana: Nova revija.
• Jameson, Fredric. 2007. The Modernist Papers, London in New York: Verso.
• Lecercle, Jean-Jacques. 2010. Badiou and Deleuze Read Literature, Edinburgh: Edinburgh University Press.
• Rancière, Jacques. 2011. Mute Speech: Literature, Critical Theory, and Politics. New York: Columbia University Press.
• Rancière, Jacques. 2012. Nelagodje v estetiki, Ljubljana: Založba ZRC.

Cilji in kompetence

Predavanja in seminarji v okviru predmeta bodo raziskovali zastavke filozofskega branja literature. V 20. stoletju, ko poskuša filozofija opustiti metafizične sisteme in se navezati na druge mišljenjske prakse (znanost, politika, umetnost), najdemo nepregledno množico filozofskih razprav, v jedru katerih nastopajo literarna dela. Ukvarjali se bomo z načini, na katere literarni tekst vstopa v filozofski diskurz in s tem konstituira filozofske koncepte. Implikacije srečanj med filozofsko in literarno mislijo bomo raziskovali predvsem po dveh poteh. Po eni strani bomo preučevali, kakšna vprašanja in uvide omogoča filozofiji formulirati literatura in zakaj mišljenje sodobnosti (tudi v političnem smislu) v filozofiji pogosto poteka prav preko premisleka literature. Filozofska branja literature v tem oziru nikakor niso postranska aplikacija temeljnih filozofskih pojmov, temveč literatura filozofiji omogoča oblikovati koncepte, ki imajo ključno vlogo tudi v njenih ontoloških, fenomenoloških, pa tudi zgodovinskih in političnih refleksijah. Po drugi strani bomo ugotavljali, kaj lahko filozofija s svojimi specifičnimi hermenevtičnimi zastavki in interpretacijskimi metodami prispeva k mišljenju literature v primerjavi in interakciji z drugimi teoretskimi praksami, ki se ukvarjajo z literaturo (literarna teorija, komparativistika, lingvistika, sociologija, psihoanaliza), zanimalo pa nas bo tudi, kako se filozofsko razumevanje literature povezuje z refleksijo drugih umetnosti (npr. slikarstva, glasbe, fotografije). Slušateljice in slušatelji bodo ob moderni literaturi spoznavali temeljne filozofske zastavitve danes ter njihov zgodovinski razvoj. Zasnova predmeta je prijazna tudi do seminarskega načina dela, saj omogoča skupno vzporedno branje in analiziranje literarnih in filozofskih tekstov. Študentke in študenti bodo spoznavali načine mišljenja sodobnega sveta skozi literaturo in razumevanja literature skozi filozofska vprašanja in probleme.

Predvideni študijski rezultati

Študentke in študenti bodo:

• osvojili glavne problematike filozofskega ukvarjanja z moderno literaturo, s tem pa preko literature podrobneje spoznali ključne estetske, politične in ontološke koncepte sodobne filozofije;
• osvojili različne metode interpretiranja tako filozofskih kot literarnih tekstov;
• pridobili zmožnost samostojnega filozofskega raziskovanja literarnih besedil.

Metode poučevanja in učenja

Oblike dela:

• frontalna oblika poučevanja,
• delo v manjših skupinah oz. v dvojicah,
• samostojno delo študentov,
• e-izobraževanje.

Metode (načini) dela:

• razlaga,
• razgovor/ diskusija/debata,
• delo z besedilom,
• proučevanje primera,
• druge vrste nastopov študentov.

Načini ocenjevanja

• Daljši pisni izdelek (70 %),
• končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (30 %).