Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Ni posebnih pogojev.

Vsebina:

• Estetika: kratek pregled
• Temelji izrazi
• Immanuel Kant
• Friedrich Schiller (z Jacquesom Rancièrom)
• Estetika kot filozofija umetnosti (Hegel)
• Martin Heidegger (in van Gogh)
• Maurice Merleau-Ponty (in Paul Cézanne)
• Frankfurtska šola
• Theodor W. Adorno: avtonomija umetnosti
• Walter Benjamin: aura in spremenjeni čutna percepcija
• Modernost, modernizem/modernizmi, moderna umetnost
• Teorija o koncu umetnosti (Arthur Danto)
• Peter Bürger, Benjamin Buchloh in neoavantgarde
• Situacionizem
• Postmodernizem: od Charlesa Jencksa do Fredrica Jamesona
• NSK
• Nicolas Bourriaud and relacijska estetika
• Sodobna umetnost: Arthur Danto – Hans Belting – Terry Smith
• Jacques Rancière, umetnost in estetika
• Estetika vsakdanjega življenja
• Geografija umetnosti: Thomas DaCosta Kaufmann

Temeljni literatura in viri:

• Adorno, Theodor W. 1963. Culture industry reconsidered. V B. O’Connor, The Adorno Reader. Oxford: Blackwell, str. 231-238.
• Benjamin, Walter. 1998. Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia humanitatis, str. 145-176.
• Benjamin, Walter. 1978. Surrealism. V P. Demetz (ur.), Reflections. New York: Schocken Books str. 177-192.
• Buchloh, Benjamin. November 1984. Theorizing the Avant-Garde. Art in America, str. 19-21.
• Bürger, Peter. 1984. Theory of the Avant-Garde. Minneapolis: University of Minnesota Press.
• Greenberg, Clement. 1939. Avant-garde and kitsch. Art and Culture. Critical Essays. Boston: Becon Press, 1961.
• Groys, Boris 1992.The Total Art of Stalinism. Princeton: Princeton University Press.
• Erjavec, Aleš (ur.), 2003. Postmodernism and the Postsocialist Condition. Berkeley: University of California Press.
• Erjavec, Aleš. 2014. Predgovor vTeri Smit, Savremena umetnost I savremenost. Beograd: Orion Art, str. 5-14.
• Erjavec, Aleš & Miller, Tyrus (ur.). 2014. Modernism Revisited. Filozofski vestnik, zv. XXXVI, št. 2.
• Erjavec, Aleš (ur.) 2015. Aesthetic Revolutions and Twentieth-Century Avant-Garde Movements. Durham: Duke University Press.
• Hegel, Georg W. F. 2003. Predavanja o estetiki. Uvod. Ljubljana: Analecta.
• Heidegger, Martin 1976. Izvir umetniškega dela. Izbrane razprave. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 241-318.
• Horkheimer, Max in Adorno, Theodor W. 2006. Dialektika razsvetljenstva, Ljubljana: Studia humanitatis, str. 17-55, 133-179.
• Jencks, Charles. 1977. The Language of postmodern architecture. London: Academy Editions.
• Merleau-Ponty, Maurice, 2004. Oko in duh. Likovne beside. Priloga Horizonti. Št. 1,2, str. 35-46.
• Rancière, Jacques. 2004. The Politics of Aesthetics. London: Continuum. 2004. str. 7-65.
• Schiller, Friedrich. 1967. O estetski vzgoji človeka. Ljubljana: Študentska založba, 2003.
• Shiner, Larry. 2001. The invention of art. A cultural history. Chicago: University of Chicago Press.
• Smith, Terry. 2009. What is contemporary art? Chicago: University of Chicago Press.

Cilji in kompetence:

Predmet sledi dvema potema: (1) predstavi in obravnava nekatere ključne razvojne točke estetike od njenega začetka v 18. stoletju do danes. Estetika je tu pretežno razumljena kot kritično filozofska dejavnost, ki je povezana s tradicijo filozofske kritike na eni strani in kritično teorijo na drugi. Zajema tudi estetsko teorijo in filozofijo umetnosti. (2) Predmet hkrati predstavi in obravnava vzporedna dogajanja v umetnosti 19. in 20. stoletja, še posebej tista, ki so pomembna za stališča, poglede in argumente v estetiki (v širokem pomenu besede, kot je razložen zgoraj).

Nastanek obče kategorije “umetnost” v ednini v času francoske revolucije pomeni globoko prekinitev med dotedanjo umetnostjo (slikarstvom, kiparstvom, glasbo, pesništvom, arhitekturo) in ti. “moderno” in modernistično umetnostjo. (Jacques Rancière je pred kratkim vpeljal pojem “estetskega režima umetnosti” kot njihov nadomestek.) Pomemben segment modernizma je avantgardna umetnost, ki je vzniknila na prelomu stoletja (tj. v ekspresionizmu, kubizmu, futurizmu itd.) in ki se bo – bomo trdili – nadaljevala ne le v neoavantgardah, pač pa tudi v umetnosti sedanjega tisočletja. Osrednja tema predavanj bosta tako obe strani teh dveh med seboj povezanih poti ti. “instavracije” (kot sta ta izraz uporabila Etienne Souriau in Louis Althusser).

Predmet se bo najprej osredotočil na zgodovinsko platformo s katere je bil lansirana moderna zahodna umetnost, namreč klasicizem in romantika, nato pa se bo obrnil k realizmu, impresionizmu in simbolizmu – da bi dosegel forme, dela, umetnike, gibanja in ideje dvajsetega stoletja. Tu bodo posebne pozornosti deležna tista avantgardna gibanja, ki so videla kot svojo nalogo preseganje meje med umetnostjo in “življenjem” in ki so jih označevali kot “radikalna”, “politizirana”, “zgodovinska” itd. Istočasno bo pozornost usmerjena na “moderno umetnost”, postmodernost in sodobno umetnost. Pozornosti bodo deležna tudi dogajanja izven tradicionalnih hegemonističnih umetnostnih središč kot sta Evropa in Združene države – namreč na Kitajskem, Mehiki, itd. Interpretirana bodo kot instance modernizmov, postmodernizmov in sodobne umetnosti. Na koncu bo obravnavan vpliv estetike in povezane teorije na umetnost dvajsetega stoletja.

Predvideni študijski rezultati:

Slušatelji in slušateljice znanje, pridobljeno pri predmetu, uporabijo pri pisanju znanstvenega teksta, ki lahko služi kot osnutek poglavja disertacije ali znanstvenega članka.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom

Načini ocenjevanja:

• Daljši pisni izdelki 80 %
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 20 %