OPIS PREDMETA

Kritična estetika in umetnost 20. stoletja


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura

Koda predmeta: 47

Letnik: brez letnika


Nosilec
Red. prof. dr. Aleš Erjavec

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošni izbirni

Jezik: slovenščina, angleščina

Metode poučevanje: predavanja, seminarji

Cilji in kompetence

Predmet sledi dvema potema: (1) predstavi in obravnava nekatere ključne razvojne točke estetike od njenega začetka v 18. stoletju do danes. Estetika je tu pretežno razumljena kot kritično filozofska dejavnost, ki je povezana s tradicijo filozofske kritike na eni strani in kritično teorijo na drugi. Zajema tudi estetsko teorijo in filozofijo umetnosti. (2) Predmet hkrati predstavi in obravnava vzporedna dogajanja v umetnosti 19. in 20. stoletja, še posebej tista, ki so pomembna za stališča, poglede in argumente v estetiki (v širokem pomenu besede, kot je razložen zgoraj).

Nastanek obče kategorije “umetnost” v ednini v času francoske revolucije pomeni globoko prekinitev med dotedanjo umetnostjo (slikarstvom, kiparstvom, glasbo, pesništvom, arhitekturo) in ti. “moderno” in modernistično umetnostjo. (Jacques Rancière je pred kratkim vpeljal pojem “estetskega režima umetnosti” kot njihov nadomestek.) Pomemben segment modernizma je avantgardna umetnost, ki je vzniknila na prelomu stoletja (tj. v ekspresionizmu, kubizmu, futurizmu itd.) in ki se bo – bomo trdili – nadaljevala ne le v neoavantgardah, pač pa tudi v umetnosti sedanjega tisočletja. Osrednja tema predavanj bosta tako obe strani teh dveh med seboj povezanih poti ti. “instavracije” (kot sta ta izraz uporabila Etienne Souriau in Louis Althusser).

Predmet se bo najprej osredotočil na zgodovinsko platformo s katere je bil lansirana moderna zahodna umetnost, namreč klasicizem in romantika, nato pa se bo obrnil k realizmu, impresionizmu in simbolizmu – da bi dosegel forme, dela, umetnike, gibanja in ideje dvajsetega stoletja. Tu bodo posebne pozornosti deležna tista avantgardna gibanja, ki so videla kot svojo nalogo preseganje meje med umetnostjo in “življenjem” in ki so jih označevali kot “radikalna”, “politizirana”, “zgodovinska” itd. Istočasno bo pozornost usmerjena na “moderno umetnost”, postmodernost in sodobno umetnost. Pozornosti bodo deležna tudi dogajanja izven tradicionalnih hegemonističnih umetnostnih središč kot sta Evropa in Združene države – namreč na Kitajskem, Mehiki, itd. Interpretirana bodo kot instance modernizmov, postmodernizmov in sodobne umetnosti. Na koncu bo obravnavan vpliv estetike in povezane teorije na umetnost dvajsetega stoletja.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

  • Estetika: kratek pregled
  • Temelji izrazi
  • Immanuel Kant
  • Friedrich Schiller (z Jacquesom Rancièrom)
  • Estetika kot filozofija umetnosti (Hegel)
  • Martin Heidegger (in van Gogh)
  • Maurice Merleau-Ponty (in Paul Cézanne)
  • Frankfurtska šola
  • Theodor W. Adorno: avtonomija umetnosti
  • Walter Benjamin: aura in spremenjeni čutna percepcija
  • Modernost, modernizem/modernizmi, moderna umetnost
  • Teorija o koncu umetnosti (Arthur Danto)
  • Peter Bürger, Benjamin Buchloh in neoavantgarde
  • Situacionizem
  • Postmodernizem: od Charlesa Jencksa do Fredrica Jamesona
  • NSK
  • Nicolas Bourriaud and relacijska estetika
  • Sodobna umetnost: Arthur Danto – Hans Belting – Terry Smith
  • Jacques Rancière, umetnost in estetika
  • Estetika vsakdanjega življenja
  • Geografija umetnosti: Thomas DaCosta Kaufmann

 

Temeljna literature in viri

  • Adorno, Theodor W. 1963. Culture industry reconsidered. V B. O’Connor, The Adorno Reader. Oxford: Blackwell, str. 231-238. 
  • Benjamin, Walter. 1998. Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia humanitatis, str. 145-176.
  • Benjamin, Walter. 1978. Surrealism. V P. Demetz (ur.), Reflections. New York: Schocken Books str. 177-192.
  • Buchloh, Benjamin. November 1984. Theorizing the Avant-Garde. Art in America, str. 19-21.
  • Bürger, Peter. 1984. Theory of the Avant-Garde. Minneapolis: University of Minnesota Press.
  • Greenberg, Clement. 1939. Avant-garde and kitsch. Art and Culture. Critical Essays. Boston: Becon Press, 1961.
  • Groys, Boris 1992.The Total Art of Stalinism. Princeton: Princeton University Press.
  • Erjavec, Aleš (ur.), 2003. Postmodernism and the Postsocialist Condition. Berkeley: University of California Press.
  • Erjavec, Aleš. 2014. Predgovor vTeri Smit, Savremena umetnost I savremenost. Beograd: Orion Art, str. 5-14.
  • Erjavec, Aleš & Miller, Tyrus (ur.). 2014. Modernism Revisited. Filozofski vestnik, zv. XXXVI, št. 2.
  • Erjavec, Aleš (ur.) 2015. Aesthetic Revolutions and Twentieth-Century Avant-Garde Movements. Durham: Duke University Press.
  • Hegel, Georg W. F. 2003. Predavanja o estetiki. Uvod. Ljubljana: Analecta.
  • Heidegger, Martin 1976. Izvir umetniškega dela. Izbrane razprave. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 241-318.
  • Horkheimer, Max in Adorno, Theodor W. 2006. Dialektika razsvetljenstva, Ljubljana: Studia humanitatis, str. 17-55, 133-179.
  • Jencks, Charles. 1977. The Language of postmodern architecture. London: Academy Editions.
  • Merleau-Ponty, Maurice, 2004. Oko in duh. Likovne beside. Priloga Horizonti. Št. 1,2, str. 35-46.
  • Rancière, Jacques. 2004. The Politics of Aesthetics. London: Continuum. 2004. str. 7-65.
  • Schiller, Friedrich. 1967. O estetski vzgoji človeka. Ljubljana: Študentska založba, 2003.
  • Shiner, Larry. 2001. The invention of art. A cultural history. Chicago: University of Chicago Press.
  • Smith, Terry. 2009. What is contemporary art? Chicago: University of Chicago Press.

 

Načini ocenjevanja in obveznosti študentk in študentov

  • Aktivna prisotnost na predavanjih in seminarjih.
  • 10.000 znakov (s presledki) dolg prikaz izbrane problematike iz snovi predmeta kot pogoj za pripravo seminarske naloge.
  • Seminarska naloga (30.000 do 45.000 znakov), ki obravnava tematiko iz celotne snovi predmeta.
  • Ocenjevanje kompetenc:
  • s krajšim prikazom izbrane problematike (6.000 znakov s presledki) naj bi študentka oz. študent pokazal temeljno poznavanje relevantne literature, obvladovanje pisne besede in sposobnost analitičnega mišljenja in argumentiranja, 
  • s pisnim izpitom v bloki seminarske naloge se ocenjuje študentkino oz. študentovo obvladanje med predavanji obdelane tematike, zmožnost rokovanja z znanstvenim aparatom, uporaba, analiza in nadgraditev uporabljene strokovne literature, argumentirani prikaz teme, zmožnost analitičnega mišljenja, inovativnost.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Filozofija in psihoanaliza ǀ

Red. prof. dr. Jelica Šumič Riha,

Red. prof. dr. Rado Riha,

ECTS: 6

Filozofija in znanstvena revolucija ǀ

Izr. prof. dr. Matjaž Vesel,

ECTS: 6

Ideologija in filozofija ǀ

Izr. prof. dr. Jan Völker,

ECTS: 6

Kritična estetika in umetnost 20. stoletja ǀ

Red. prof. dr. Aleš Erjavec,

ECTS: 6

Nemški idealizem in njegovi nasledki ǀ

Izr. prof. dr. Frank Ruda,

ECTS: 6

Oblikovanje pojmov ǀ

Doc. dr. Aleš Bunta,

Doc. dr. Tadej Troha,

ECTS: 6

Psihoanaliza in družbena vez ǀ

Red. prof. dr. Alenka Zupančič Žerdin,

Izr. prof. dr. Peter Klepec,

ECTS: 6

Sodobna filozofija in moderna literatura ǀ

Doc. dr. Rok Benčin,

ECTS: 6

Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij ǀ

Red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler,

ECTS: 6