OPIS PREDMETA

Filozofija in znanstvena revolucija


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura

Koda predmeta: 23

Letnik: Brez letnika 


Nosilec
Izr. prof. dr. Matjaž Vesel

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošno izbirni 

Jeziki: slovenščina 

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar 

Cilji in kompetence

V 17. stoletju je človeško mišljenje doživelo temeljito preobrazbo, ki je korenito spremenila tako posamezne znanosti kot tudi celoten pogled na človeka in vesolje. V tem obdobju evropske zgodovine so bili vzpostavljeni predvsem konceptualni, pa tudi metodološki in institucionalni temelji moderne znanosti. Predmet bo ponudil refleksijo nekaterih izbranih tem iz zgodovine znanstvene revolucije in metodoloških vprašanj obravnavanja zgodovine znanosti. Znanstvena misel bo predstavljena v njenem intelektualnem in duhovnem okolju. Skozi predavanja bo analiziran koncept “znanstvene revolucije” in predstavljena razprava o kontinuiteti ali diskontinuiteti zgodnje moderne znanosti s srednjeveško znanostjo. Slušateljice in slušatelji predmeta bodo seznanjeni s problematičnostjo naziva “znanost” za različne srednjeveške in zgodnje moderne miselne prakse oziroma filozofije in s hierearhično urejenostjo različnih ved. Predmet bo študentke in študente seznanil z nekaterimi ključnimi konceptualnimi spremembami v posameznih vedah in osvetlil, kako so spremembe v posameznih vedah vplivale na dogajanje v drugih. Skozi analizo ključnih besedil bodo študentke in študentje seznanjeni z dejstvom, da je razvoj znanstvene misli zelo ozko povezan z razvojem transznanstvenih idej: filozofskih, metafizičnih in teoloških. Poleg tega bodo seznanjeni s tem, kako je znanstvena misel v tem obdobju razumela samo sebe in svojo zgodovino ter kako so jo razumele druge miselne prakse. Posebej bo izpostavljen pomen preučevanja “zmot” in “napak”, s katerim je mogoča zaznati epistemološke ovire, ki jih je znanstvena misel v znanstveni revoluciji morala premagati in preseči.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

  • Filozofske, epistemološke in institucionalne predpostavke znanstvene revolucije: 
  • razprave o kontinuiteti ali diskontinuiteti srednjeveške in zgodnje moderne znanosti; 
  • univerze in univerzum; 
  • znanstvena renesansa; 
  • izkustvo in preizkus; 
  • matematika in filozofija narave. 
  • Filozofska, teološka ter znanstvena dediščina antike in srednjega veka: 
  • Grki in kozmos;
  • Aristotel in aristotelizem; 
  • matematične znanosti v antiki; 
  • odkritje in asimilacija grške in islamske znanosti na latinskem zahodu; 
  • srednjeveški kozmos; 
  • srednjeveška fizika sublunarnega sveta. 
  • Kopernik, kopernikanizem in antikopernikanizem: 
  • astronomski »instrumentalizem« in »realizem«; 
  • gibanje zemlje; 
  • ureditev sveta; 
  • teologija in astronomija. 
  • »Galilejska znanost«: 
  • astronomska odkritja; 
  • natura in scriptura; 
  • nova fizika; 
  • sistemi sveta. 
  • Kartezijanci in newtonovci: 
  • svet; 
  • metoda; 
  • filozofija; 
  • matematična načela naravne filozofije.

 

Temeljna literatura in viri

Primarna literatura:

  • Akvinski, T. 1998. O počelih narave za brata Silvestra, Filozofski vestnik 19(3).
  • Aristotel, 2004. Fizika. Ljubljana: Slovenska matica.
  • Aristotel, 2004. O nebu. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Aristotel. 2012. Druga analitika. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Bellarmino, R. 2008. Pismo Antoniu Foscariniju. Filozofski vestnik 29(1).
  • Buffon, Maupertuis, Diderot. 2013. Razsvetljenske interpretacije narave. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Clavius, Ch. 2008. Komentar Sacroboscove Sfere. Filozofski vestnik 29(1).
  • Descartes, R. 2007. Razprava o metodi. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Einstein, Balibar. 2014. Teorija relativnosti. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Galilei, G. 2007. Zvezdni glasnik. V: M. Vesel, Nebeške novice Galilea Galileija. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Galilei, G. 2008. Razmišljanja o kopernikanskem mnenju. Filozofski vestnik 29(1).
  • Galilei, G. 2009. Dialog o dveh velikih sistemih sveta. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Gemin. 2008. Povzetek Pozejdonijeve Razprave o nebesnih telesih. Filozofski vestnik 29(1).
  • Kepler, J. 2007. Razgovor z Zvezdnim glasnikom. V: M. Vesel, Nebeške novice Galilea Galileija. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Grosseteste, R. 2013. O svetlobi ali o začetku oblik. Filozofski vestnik 34(1).
  • Kepler, J. 2008. Skrivnost sveta, Filozofski vestnik 29(1).
  • Kepler, J. 2008. Zagovor Tycha proti Ursu, Filozofski vestnik 29(1).
  • Kopernik, N. 2003. O revolucijah nebesnih sfer. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Oresme. 2004. Knjiga o nebu in svetu II, 25. Filozofski vestnik 25(3).
  • Plinij Starejši. 2012. Naravoslovje 1: Kozmologija in geografija. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Ptolemaj, K. 2009. Almagest, 1. knjiga. Filozofski vestnik 29(1).

Sekundarna literatura:

  • Blumenberg, H. 2001. Geneza kopernikanskega sveta. Ljubljana: Cankarjeva založba.
  • Canguilhem, G. 2005. Vloga epistemologije v sodobnem znanstvenem zgodovinopisju, Filozofski vestnik 26(1): 107-121.
  • Clavelin, M. 1996. La philosophie naturelle de Galilée. Pariz: Albin Michel.
  • Cohen, H. F. 1994. The Scientific Revolution: A Historiographical Inquiry. Chicago: University of Chicago Press.
  • Dear, P. 2001. Revolutionizing the Sciences. European Knowledge and its Ambitions, 1500-1700. New York: Palgrave.
  • Feyerabend, P. 1999. Proti metodi. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Garin, E. 1993. Spisi o humanizmu in renesansi. Ljubljana: ŠKUC in Filozofska fakulteta.
  • Grant, E. 1996. The Foundations of Modern Science in The Middle Ages. Their Religous, Institutional and Intellectual Context, Cambridge, MA: Cambridge University Press.
  • Jardine, N. C. 1984. The Birth of History and Philosophy of Science. Kepler’s ‘A Defence of Tycho against Ursus’, with Essays on Its Provenance and Significance. Cambridge: Cambridge University Press.
  • Koyré, A. 1988. Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma. Ljubljana: ŠKUC/FF.
  • Koyré, A. 2006. Znanstvena revolucija. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Libéra, A. de. 2007. Srednjeveška filozofija. Maribor: Aristej.
  • Lloyd, G. E. R. 2007. Grška znanost po Aristotelovem času. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Rossi, P. 2004. Rojstvo moderne znanosti v Evropi. Ljubljana: cf*.
  • Vesel, M. 2014. Copernicus: Platonist Astronomer-Philosopher. Frankfurt na Majni: Peter Lang Editions.

 

Načini ocenjevanja

Pogoj za pristop k izpitu je aktivna prisotnost na seminarjih in predavanjih ter kratka seminarska naloga (8-12 strani), ki vsebuje podprto in argumentirano analizo, naslanjajoč se na ustrezno literaturo, kakega fenomena povezanega z obravnavano problematiko. Študentke in študentje opravljajo ustni izpit iz celotne snovi predmeta. 

 

Ocenjevanje kompetenc: 

  • S seminarsko nalogo študentke in študentje pokažejo sposobnost analitičnega razumevanja posameznih momentov obravnavane problematike, kompetence pri izboru literature, sposobnost analitičnega in kritičnega razmišljanja, spretnost argumentiranja in razumevanja temeljnih besedil ter nivo uporabe pisne besede. 
  • Ustni izpit je namenjen ocenjevanju pridobljenega znanja, ki ga je študentka ali študent pridobil na predavanjih, pri branju in analiziranju obvezne in dodatne literature ter sposobnosti razumevanja in podajanja obravnavane snovi.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Filozofija in psihoanaliza ǀ

Red. prof. dr. Jelica Šumič Riha,

Red. prof. dr. Rado Riha,

ECTS: 6

Filozofija in znanstvena revolucija ǀ

Izr. prof. dr. Matjaž Vesel,

ECTS: 6

Ideologija in filozofija ǀ

Izr. prof. dr. Jan Völker,

ECTS: 6

Kritična estetika in umetnost 20. stoletja ǀ

Red. prof. dr. Aleš Erjavec,

ECTS: 6

Nemški idealizem in njegovi nasledki ǀ

Izr. prof. dr. Frank Ruda,

ECTS: 6

Oblikovanje pojmov ǀ

Doc. dr. Aleš Bunta,

Doc. dr. Tadej Troha,

ECTS: 6

Psihoanaliza in družbena vez ǀ

Red. prof. dr. Alenka Zupančič Žerdin,

Izr. prof. dr. Peter Klepec,

ECTS: 6

Sodobna filozofija in moderna literatura ǀ

Doc. dr. Rok Benčin,

ECTS: 6

Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij ǀ

Red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler,

ECTS: 6