OPIS PREDMETA

Etnolingvistika


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Jezikoslovje: leksikologija, terminologija, slovaropisje in slovničarstvo

Koda predmeta: P114
Letnik: Brez letnika


Nosilka
Doc. dr. Saša Babič

ECTS: 6

Obseg: predavanja 20 ur, seminar 10 ur, samostojno delo 150 ur
Vrsta predmeta: splošno izbirni
Jeziki: slovenščina, angleščina
Metode poučevanja in učenja: predavanja in seminar

 

Učni načrt predmeta

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporoča se predhodno poznavanje osnovnih jezikoslovnih teorij, splošne leksikologije in slovničarstva.

 

Vsebina:

1. Etnolingvistika kot raziskovalno področje

  • Razvoj etnolingvistike kot vede;
  • obravnava povezav jezika in kulture in pomembnejšuh lingvističnoantropoloških šol.
  • obravnava dveh večjih etnolingvističnih šol: lublinske in moskovske;
  • žanrske, oblikovne in pomenske folklornih besedil;
  • etnolingvistična terminologija;
  • tipološke lastnosti folklornih obrazcev kot tipnih besedil (pregovor kot osrednji paremiološki žanr);
  • opis metodoloških pristopov k raziskovanju folklornih besedil.

 

2. Procesualni vidiki slovstvene folklore

  • procesualnost in modifikacije slovstvene folklore in vprašanje estetike istovetnosti
  • oblikovno-pomenska dinamika folklornih besedil.

 

3. 3. Družbeni vidiki folklornih besedil

  • folklorna besedila kot vir spoznanj o družbi;
  • jezikovne specifike in splošnosti s kontrastivnega in medjezikovnega vidika;
  • izvor folklornih besedil, njihova navezava na mitološka besedila in na vsakdanjik;
  • folklorna besedila kot stereotipizirane situacije in družbene posplošitve vidikov.

 

4. Kulturološki vidiki folklornih besedil

  • viri za kulturološko interpretacijo folklornih besedil;
  • medkulturni vidiki obravnav folkornih besedil;
  • vloga folklornih besedil v identiteti in kulturnem spominu.

 

Seminar

Seminar je povezan s tematskimi sklopi, ki so obravnavani na predavanjih, in predstavlja njihovo poglobitev in priložnost za samostojno obdelavo določenega raziskovalnega vprašanja. Tema seminarja je prilagojena individualnemu študijskemu programu študentke ali študenta, izbrani temi pa je prilagojen tudi ustrezni izbor znanstvene literature.

 

Povezava z drugimi predmeti

Za razumevanje obravnavane tematike je potrebno osnovno poznavanje jezikoslovja, folkloristike in temeljnih poglavij etnologije. Predmet se povezuje z ostalimi predmeti v okviru modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo in Slovenske študije – tradicija in sodobnost.

 

Temeljni literatura in viri

Navedena literatura je osnovna literatura, ki jo mora študent ali študentka poznati. Na ostalo relevantno literaturo bo opozorjeno individualno in pri obravnavanju tematskih sklopov na predavanjih in seminarjih.

  • BABIČ, Saša. Lingvistična antropologija in etnolingvistika. Studia mythologica Slavica. 2011, 14, str. 169-180.
  • BARTMIŃSKI, Jerzy. 2009. Aspects of cognitive ethnolinguistics. London; Oakville: Equinox.
  • DOBROVOLJSKIJ, Dmitrij, The structure of metaphor and idiom semantics (a cognitive approach)
  • BROWN Michael F. 2008. Current Anthropology, Vol. 49, No. 3 (June 2008), pp. 363-383.
  • GLIHA KOMAC, Nataša, 2009: Slovenščina med jeziki Kanalske doline. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede ; Ukve: Slovensko kulturno središče Planika Kanalska dolina ; Trst: SLORI.
  • HRISZTOVA-GOTTHARDT, Hrisztalina, VARGA, Melita Aleksa (ur.): Introduction to Paremiology: A Comprehensive Guide to Proverb Studies. Varšava: Versita.
  • JAKOP, Nataša, 2006: Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Založba ZRC.
  • KRŽIŠNIK, Erika, 2005: Frazeologija v luči kulture. V: Stabej, Marko (ur.): Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik predavanj 41. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 67–81.
  • KRŽIŠNIK, Erika, 2008. Kulturološka interpretacija frazema. V: Kalin Golob, Monika, Logar Berginc, Nataša, Grizold, Anton (ur.): Jezikovna prepletanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 149–165.
  • KRŽIŠNIK, Erika, 2008a. Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slovstvo 53/1. 33–47.
  • KUŽNIAK, Marek, LIBURA, Agnieszka Libura, SZAWERNA Michał (eds.). 2014. From Conceptual Metaphor Theory to Cognitive Ethnolinguistics. Patterns of Imagery in Language. Peter Lang Editions.
  • MERC BRATINA, Karin, 2014: Jezikovna podoba slovenske Istre : kulturna semantika slikovitega v slovenskoistrskem narečju. Koper : Univerza na Primorskem
  • METERC, Matej, 2017: Paremiološki optimum. Najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC.
  • PETROVIĆ, Tanja, 2019: Jezikovna in kulturna identiteta etnolingvistične skupnosti Srbov v Beli krajini. Slovenski jezik in njegovi sosedje, 204-211.
  • RAVNIK, Mojca, 1994: Terenski pogovori – vir za etnološke in etnolingvistične raziskave. Ljubljana: SAZU.
  • TOLSTOJ, Nikita Ilʹič. 1995. Jazyk i narodnaja kulʹtura : očerki po slavjanskoj mifologii i etnolingvistike. Moskva: Izdatelʹstvo Indrik

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Predmet študentki ali študentu ponudi poglabljanje v etnolingvistiko v najširšem smislu. Študent/ka bo spoznal/a področja etnolingvistike in njenih analitičnih metod ter razume prepletenost jezika in kulture na najvišji ravni, tj. diahrono, sinhrono in medkulturno.

 

Kompetence:

  • Študentke in študentje razumejo etnolingvistiko kot vedo in metodo v ožjem in širšem smislu v glede na druge jezikoslovne, etnološke in antropološke vede in poznajo temeljne pojme iz etnolingvistike in njeno zgodovino v slovenskem in svetovnem prostoru.
  • Znajo ločevati in opredeljevati različne folklorne žanre, njihovo medsebojno povezanost ter povezavo z okoljen in kulturo.
  • Poznajo različne pristope k besedilni obravnavi.
  • Poznajo temeljno literaturo in jo znajo kritično ovrednotiti in interpetirati.
  • Interprajo družbena konceptualna izhodišča in medkulturno primerjalno analizo. Interpetirajo besedila s tega področja v družbenem in kulturnem kontesktu sodobnega časa.

 

Predvideni študijski rezultati:

  • Pripravi pisno znanstveno nalogo.
  • Izvede znanstveno metodološko utemeljeno terensko delo.
  • Kritično analizira vire, interpretira rezultate v širšem etnolingvističnem in analitičnokulturnem kontekstu.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Samostojno delo študentov
  • e-izobraževanje

 

Metode (načini) dela:

  • Razlaga
  • Razgovor/ diskusija/debata
  • Delo z besedilom
  • Proučevanje primera

 

Načini ocenjevanja:

  • Krajši pisni izdelki 20 %
  • Javni nastop ali predstavitev 20 %
  • Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 60 %

 

Reference nosilke

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija

Red. prof. dr. Marko Snoj,

Red. prof. dr. Jožica Škofic,

ECTS: 6

Etnolingvistika

Doc. dr. Saša Babič,

ECTS: 6

Frazeologija in paremiologija

Izr. prof. dr. Nataša Jakop,

Doc. dr. Matej Meterc,

ECTS: 6

Jezikovna identiteta slovenskih pokrajin

Red. prof. dr. Jožica Škofic,

ECTS: 6

Korpusni pristop in jezikovne tehnologije v leksikografiji

Izr. prof. dr. Darja Fišer,

ECTS: 6

Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika

Izr. prof. dr. Nataša Jakop,

Red. prof. dr. Andreja Žele,

ECTS: 6

Neologija in neografija

Doc. dr. Nina Ledinek,

Doc. dr Mija Michelizza,

ECTS: 6

Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih

Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc,

Doc. dr. Nataša Gliha Komac,

ECTS: 6

Terminologija in terminografija

Doc. dr. Mateja Jemec Tomazin,

Doc. dr. Mojca Žagar Karer,

ECTS: 6

Zgodovinska leksikologija in leksikografija ter zgodovinska slovnica

Doc. dr. Alenka Jelovšek,

Doc. dr. Andreja Legan Ravnikar,

ECTS: 6