OPIS PREDMETA

Zgodovinska leksikologija in leksikografija ter zgodovinska slovnica


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo

Koda predmeta: 58

Letnik: brez letnika


Nosilka
Doc. dr. Andreja Legan Ravnikar

ECTS:

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: splošno izbirni

Jeziki: slovenščina, angleščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

Vzgojno izobraževalni smotri

Predmet ponuja tri sklope med seboj tesno povezanih tem iz slovenskega zgodovinskega (diahronega) jezikoslovja. V okviru zgodovinske leksikologije bodo na predavanjih predstavljeni temeljni pojmi: leksem, pomenska razmerja znotraj in med leksemi; polnopomenske in slovnične besede; nevtralne in stilno zaznamovane besede – s posebnim poudarkom na časovni zaznamovanosti in funkcijski zvrstnosti. Na podlagi zgledov iz starejših besedil od 16. do konca 19. stoletja bodo ob poznavanju posebnih sociolingvističnih okoliščin in kulturoloških dejstev študenti in študentke spoznavali značilnosti besedišča knjižne slovenščine preteklih dob: domače in prevzete besede, besedne družine, frazeme, zgodovinsko terminologijo. Na slovarskih obravnavah besed, poseben poudarek bo na nastajajočem razlagalnem slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, bodo študentke in študenti spoznavali konkretne dileme leksikografov, ki so zaradi velike časovne odmaknjenosti jezikovnega gradiva drugačne kot pri sodobnih slovaropiscih. V tretjem delu je pozornost namenjena izbranim poglavjem iz zgodovine slovenskega (knjižnega) jezika, ki se navezujejo na ti dve področji zgodovinskega jezikoslovja.

 

Pridobljene kompetence

  • Seznanjanje s specifično problematiko iz zgodovinskega jezikoslovja – leksikologije;
  • spoznati problematiko slovarskega opisa (redigiranja) starejše slovenske leksike;
  • vpogled v leksikografsko delavnico in prvi praktični poskusi študentk in študentov;
  • pridobiti znanje o pomenskih, besedotvornih in drugih značilnostih starejšega slovenskega knjižnega besedišča;
  • sposobnost razumevanja in povezovanja različnih zgodovinskih jezikoslovnih dejstev, potrebnih za uspešno pripravo seminarske naloge. 

 

Vsebina

1. Zgodovinska leksikologija 

  • Uvod (leksem, zgradba in pomen). Sinhroni in diahroni metodološki pristop.
  • Pomenoslovje v zgodovinskem jezikoslovju. Pomenska razmerja znotraj leksema: enopomenskost, večpomenskost (pomenska vsebovanost, pomenski prenosi). Pomenska razmerja med leksemi (sinonimija, antonimija, hiper-, hiponimija). Izrazna razmerja: homonimija, paronimija 
  • Besedotvorje v zgodovinskem jezikoslovju (besedne družine, besedotvorne vrste, tvorbeni modeli)
  • Razvojna dinamika sprejemanja besed (prevzete besede) in drugih tujejezičnih prvin v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Kalki in kalkirane zveze
  • Stalne besedne zveze, frazemi, terminološke besedne zveze v jezikovni zgodovini 
  • Stilna vrednost besed v sinhroniji in diahroniji: nevtralne in stilno zaznamovane besede, zvrstno obarvane, časovno zaznamovane besede

2. Zgodovinska leksikografija 

  • Uvod (geslo, iztočnica, zgradba in tipi zgodovinskih slovarjev). Metodološke posebnosti zgodovinske leksikografije 
  • Gradivska problematika zgodovinske leksikografije. Besedilni viri iz obdobij slovenske jezikovne zgodovine
  • Besednovrstna karakteristika in nadaljnja slovnična kategorizacija iztočnic
  • Kvalifikatorji in kvalifikatorska pojasnila v zgodovinskem slovarju
  • Razlaga pomenov, podpomenov, pomenskih odtenkov. Frazeološko in terminološko gnezdo. Etimološka pojasnila v zgodovinskem slovarju (vse s konkretnimi zgledi)
  • Posebna vloga kazalk v zgodovinskem slovarju (glasoslovne variante, pisne, oblikoslovne, besedotvorne različice). Kazalčno in vodilčno geslo
  • Pomenskoponazarjalni zgledi (merila izbora, redaktorski posegi)
  • Naloge sodobne slovenske zgodovinske leksikografije

3. Izbrana poglavja iz zgodovinske slovnice po jezikovnozgodovinskih obdobjih

  • Srednjeveško rokopisno pismenstvo (10.–1. polovica 16. stoletja) 
  • Protestantizem 1550–1600 
  • Katoliška doba 1600–1758 
  • Razsvetljenstvo 1758–1808 
  • Obdobje purizma 1808–1850 
  • Ustaljevanje enotnega knjižnega jezika do 1918 

 

Seminarji

Seminarji potekajo vzporedno s predavanji in se navezujejo na posamezne tematske sklope predavanj. Poudarek je na leksikografskem delu: na analizi pomenskih razmerij znotraj leksemov in med leksemi knjižnega jezika iz starejših obdobij, prepoznavanje pomenov besed v sobesedilni rabi, predstavitev njihove glasoslovne, pisne in oblikoslovne podobe, tvorbenih vzorcev, stilne rabe, prevzetosti. Power point predstavitve.

 

Povezava z drugimi predmeti

Za uspešno razumevanje snovi je potrebno poznavanje vseh ravnin jezikovnega sistema, osnov moderne leksikologije in leksikografije (20. stoletje: SSKJ), sodobne slovenske slovnice (tudi besedilne zvrstnosti) in temeljnih spoznanj iz slovenske zgodovinske slovnice. Predmet se povezuje praktično z vsemi predmeti v okviru jezikoslovnega modula, posebej z leksikologijo in leksikografijo sodobnega jezika, zgodovino leksikologije in leksikografije ter jezikovnimi tehnologijami, ki spreminjajo in hkrati uspešno podpirajo sodobno delo leksikografa. Navezuje se na spoznanja iz slovenske kulturne in cerkvene zgodovine, literarne zgodovine in drugih jezikoslovnih področij: sociolingvistike, besediloslovja, stilistike, terminologije, frazeologije, etimologije.

 

Učbeniki in učni pripomočki

Na seznamu je osnovna obvezna literatura, iz katere pridejo v poštev določena poglavja. Poleg te bodo študentke in študenti prejeli še seznam dodatne neobvezne literature, ki se bo nanašala na posamezna predavanja in seminarsko delo.

  • Ahačič, Kozma. 2007. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Linguistica et philologica 18).
  • Ahačič, Kozma. 2012. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: katoliška doba. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Linguistica et philologica 28).
  • Breznik, Anton. 1982. Jezikoslovne razprave. Ur. Jože Toporišič. Ljubljana: Slovenska matica. 
  • Filipović, Rudolf. 1986. Teorija jezika u kontaktu: uvod u lingvistiku jezičnih dodira. Zagreb: JAZU, Školska knjiga.
  • Greenberg, Marc L. 2002. Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor: Aristej. = A Historical Phonology of the Slovene Language. Heidelberg: C. Winter, 2000.
  • Hock, Hans Henrich. 21991. Principles of Historical Linguistics. Berlin – New York: Mouton de Gruyter.
  • Joseph, Brian D. – Janda, Richard D. 2005. The handbook of historical linguistics. Malden (MA), Oxford (UK), Carlton (Australia): Blackwell. 
  • Legan Ravnikar, Andreja. 2008. Slovenska krščanska terminologija: od Brižinskih spomenikov do srede 19. stoletja. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Lingua Slovenica 4).
  • Merše, Majda. 2009. Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu. Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Linguistica et philologica 23).
  • Merše, Majda. 2013. Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki. Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Linguistica et philologica 29) 
  • Novak, France. 2004. Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev. Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Linguistica et philologica).
  • Orožen, Martina. 1996. Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (Od Brižinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  • Orožen, Martina. 2010. Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika: od sistema k besedilu, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 74).
  • Pogorelec, Breda. 2011. Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: jezikoslovni spisi I. Ur. Kozma Ahačič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Ramovš, Fran. 1997. Zbrano delo 2: razprave in članki. Ur. Jože Toporišič. Ljubljana: SAZU.
  • Rigler, Jakob. 1963. Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU.
  • Striedter-Temps, Hildegard. 1963. Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin, Wiesbaden: Im Kommision bei Otto Harrasowitz. 
  • Škrabec, Stanislav. 1994–1998. Jezikoslovna dela 1–4. Ur. Jože Toporišič. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica.
  • Toporišič, Jože. 2006. Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Linguistica et philologica 13).
  • Vidovič Muha, Ada. 2013. Slovensko leksikalno pomenoslovje. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. (Razprave FF). 

 

Obveznosti študentk in študentov ter ocenjevanje

  • Pogoj za pristop k izpitu je obvezna udeležba na predavanjih, sodelovanje na seminarjih in izdelava seminarske naloge (8–10 strani).
  • Študent oz. študentka opravlja ustni izpit iz celotne snovi predmeta.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija ǀ

Red. prof. dr. Marko Snoj,

Red. prof. dr. Jožica Škofic,

ECTS: 6

Korpusni pristop in jezikovne tehnologije v leksikografiji ǀ

Izr. prof. dr. Tomaž Erjavec,

Izr. prof. dr. Darja Fišer,

ECTS: 6

Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika ǀ

Doc. dr. Jerica Snoj,

Doc. dr. Nataša Jakop,

ECTS: 6

Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih ǀ

Doc. dr. Helena Dobrovoljc,

Doc. dr. Nataša Gliha Komac,

ECTS: 6