Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana druga bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

1. Uvod v krasoslovje
1.1 Definicije
1.2 Razlikovanje krasa od nekrasa
1.3 Razvoj krasoslovja kot znanosti
1.4 Krasoslovje v Sloveniji
1.5 Kraška terminologija

2. Kraške kamnine
2.1. Karbonatne kamnine in minerali
2.2 Odlaganje, sestava in diageneza apnenca in dolomita
2.3 Karbonatne klastične kamnine
2.4 Razpokanost in pretrtost kamnin

3. Raztapljanje karbonatov
3.1 Proces korozije
3.2 Učinki biokorozije
3.3 Mehansko preperevanje
3.4 Meritve hitrosti raztapljanja karbonatov

4. Osnove hidrologije krasa
4.1 Razvoj kraških hidroloških sistemov
4.2 Hidrografske cone v krasu
4.3 Značilnosti kraških vodonosnikov
4.4 Okoliščine pospešenega raztapljanja
4.5 Metode sledenja vode v krasu

5. Nastanek podzemnih jam in njihov pomen za družbo
5.1 Uvod v speleogenezo
5.2 Tipi jam glede na hidrološke razmere
5.3 Tipi jam glede na energetske razmere
5.4 Avtohtoni sedimenti v jamah
5.5 Alohtoni sedimenti v jamah
5.6 Rekonstrukcije paleookoljskih razmer na podlagi jamskih sedimentov
5.7 Metode varstva jam
5.8 Izzivi upravljanja turističnih jam

6. Površinske kraške oblike
6.1 Osnove tipizacij kraških oblik
6.2 Drobne kraške oblike
6.3 Kraške depresije
6.4 Tipi krasa glede na litološke razlike
6.5 Tipi krasa glede na podnebne razmere
6.6 Tipi krasa v Sloveniji

7. Vpliv človeka na kras
7.1 Ranljivost kraškega okolja
7.2 Koriščenje naravnih virov iz krasa
7.3 Varovanje in koriščenje pitne vode iz krasa
7.4 Trajnostno upravljanje kraškega okolja
7.5 Znanstven, kulturen in rekreacijski pomen krasa za družbo

Temeljni literatura in viri:

• Ford, D., Williams, P. 2007. Karst Hydrogeology and Geomorphology. Chichester, 562 str.
• Gams, I. 1973. Slovenska kraška terminologija. Ljubljana, 45 str.
• Gams, I. 2004. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, 515 str.
• Gunn, J. 2004. Encyclopedia of Caves and Karst Science. New York, London, 1940 str.
• Mihevc, A., Prelovšek, M., Zupan Hajna, N. 2010. Introduction to the Dinaric Karst. Postojna, 71 str.
• Stepišnik, U. 2020. Fizična geografija krasa. Ljubljana, 112 str.
• White, W. B. 1988. Geomorphology and Hydrology of Karst Terrains. Oxford, 480 str.
• Znanstveni članki objavljenih v priznanih domačih in mednarodnih znanstvenih revijah.

Cilji in kompetence:

Cilj predmeta je zagotoviti osnovno razumevanje nastanka in razvoja kraških pokrajin ter dinamike ključnih procesov v krasu, ki se bistveno razlikujejo od ne-kraških okolij. Ključno je razumevanje, da se kraški sistem s površja nadaljuje v podzemlje; kratkoročno se dogodki s površja prenašajo v podzemlje, dolgoročno pa stanje v podzemlju učinkuje na površje. Izpostavljena bo ranljivost krasa, saj je zaradi svojih specifičnih značilnosti izjemno občutljiv na delovanje človeka. Na podlagi tega znanja bodo pridobljene kompetence o primernem ravnanju in upravljanju s kraškimi pokrajinami, ki zagotavljajo njihovo trajnostno rabo.

Predvideni študijski rezultati:

• Poznavanje razvoja krasoslovja v svetu in pomen slovenskega kraškega ozemlja za razvoj znanstvenih disciplin krasoslovje in speleologija.
• Poznavanje osnovne mednarodne kraške terminologije ter pomena slovenskega in drugih slovanskih jezikov za mednarodno kraško terminologijo.
• Razumevanje nastanka izbranih karbonatnih kamnin ter vpliva njihovih poklinskih značilnosti na zakrasevanje.
• Razumevanje osnovnega kemijskega procesa raztapljanja karbonatov in metod merjenja korozije ter poznavanje drugih mehanizmov denudacije površja.
• Razumevanje osnov kraške hidrologije vključno s poznavanjeh značilnosti in pomena hidrografskih con v krasu na pretakanje vode v podzemnem kraškem vodonosniku.
• Poznavanje dejavnikov, ki pospešujejo kraške procese, kar lahko privede do nenadnih dogodkov, ki lahko ogrozijo tudi človeška življenja in imetje.
• Razumevanje procesov, ki oblikujejo jame ter poznavanje dejavnikov na podlagi katerih lahko jame tipiziramo.
• Poznavanje pomena jam za znanost in gospodarstvo ter metod varovanja jam.
• Sposobnost razlikovanja med osnovnimi površinskimi kraškimi oblikami v Sloveniji in po svetu glede na njihov izgled ter zmožnost interpretacije njihovega nastanka in razvoja, vključno s prepoznavanjem potencialov za njihovo koriščenje v znanstvene ali gospodarske namene.
• Razumevanje kritičnih procesov in dejavnikov, ki vplivajo na ranljivost krasa, ter poznavanje konceptov trajnostnega upravljanja s kraškimi pokrajinami, ki zagotavljajo dolgoročno uspešno koriščenje naravnih virov iz krasa.

Načini ocenjevanja:

Ustni izpit (80 %), vaje (20 %).