Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končan študijski program 1. stopnje ali dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja naravoslovja.

Vsebina:

• Specifike naravne in kulturne dediščine na krasu (nadzemna, podzemna),
• vrednotenje narave in kulture (vidiki izjemnosti, tipičnosti, kompleksne povezanosti, ohranjenosti, redkosti, pričevalne nazornosti),
• antropogeni pritiski in ranljivost kraške dediščine,
• varovanje in razvoj prostora z dediščino – zakonodajni sistem varstva (mednarodno, nacionalno, lokalno),
• predstavitev in interpretacija kraške dediščine,
• konflikti interesov pri varstvu dediščine na krasu,
• načini upravljanja (parki, koncesija),
• turistične jame – vzpostavitev, ohranjanje in razvoj, vodenje/interpretacija.

Temeljni literatura in viri:

• WILLIAMS P., 2008. World Heritage Caves and Karst. IUCN, Gland: 57 pp. https://portals.iucn.org/library/efiles/documents/2008-037.pdf
• KRANJC, A., GABROVŠEK, F., MULEC, J., PIPAN, T., 2008. Turizem (Zgodovina jamskega turizma, Monitoring, Življenje v kraških jamah, Ureditev turistične jame). In: LUTHAR, O., DOBROVOLJC, H., PAVŠEK, M., MULEC, J., FRIDL, J., BABIJ, V. (Eds.). Kras. Trajnostni razvoj kraške pokrajine. Založba ZRC SAZU, Ljubljana: 279-300.
• HILDRETH-WERKER, V., WERKER, J.C., 2006. Cave Conservation and Restoration. National Speleological Society, Huntswille: 17-252 (izbrana poglavja).
• GAMS, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času (6. poglavje: Človek spreminja kras). Založba ZRC SAZU, Ljubljana: 207-240.
• BOŽIČ, D., DULAR, J., PAVLIN, P., LAUKO, T., CIGLENEČKI, S., AUBELJ, B., TECCO HVALA, S., BELAK, M., KNIFIC LUNDER, D., KOROŠEC, T., MIKULETIČ, J., 1999. Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov. Modrijan, Ljubljana: 91-93 str.
• MIHEVC, A., 2005. Suhi zidovi in delane vrtače – antropogena preoblikovanost kraškega površja na območju Račic, Divače in Volčjega Gradu. In: MIHEVC, A. (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape. Ljubljana: 251-275.
• LUTHAR, O., FAKIN BAJEC, J., LUTHAR, B., PRIJATELJ, M., EBNER, M., 2008. Kulturna dediščina – Degradacija kraške stavbne dediščine. In: LUTHAR, O., DOBROVOLJC, H., PAVŠEK, M., MULEC, J., FRIDL, J., BABIJ, V. (ur.). Kras. Trajnostni razvoj kraške pokrajine. Založba ZRC SAZU, Ljubljana: 57-71.
• GAMS, I., 1991. Sistemi prilagoditve primorskega dinarskega krasa na kmetijsko rabo tal (Systems of adapting the littoral Dinaric Karst to agrarian land use). Geografski zbornik 31: 5-106.
• MIHEVC, A., PRELOVŠEK, M., ZUPAN-HAJNA, N., 2010. Introduction to the Dinaric Karst. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna: 44-48 str.
• GRAY, M., 2013. Geodiversity: Valuing and Conserving Abiotic Nature (2nd Edition). Willey-Blackwell, Chichester: 65-132 str.

Cilji in kompetence:

Zaradi specifičnosti geomorfnih procesov (raztapljanje in odlaganje karbonatov) in ohranjenosti kulturne dediščine v kraških jamah je za kraška območja pogosto značilna nadpovprečna gostota dediščine, ki je zaradi redkejše poselitve v preteklosti in manjših pritiskov na okolje tudi bolje ohranjena, na poselitvenih območjih pa zaradi počasnejše modernizacije tudi bližje pojmu tradicionalnosti. Zaradi ugodne zaščite pred zunanjimi vplivi je arheološka dediščina v jamah velikokrat edina, ki še priča o starejše paleolitskih kulturno-tehnoloških obdobjih. Del dediščine je izključno vezan na kras (turistične jame). Počasnost kraških procesov in daljnoročnost posegov je razlog za premišljenost antropogenih posegov vanje, monitoring pred in po posegu in specifičnost upravljanja. Z vidika kulturne dediščine je za kras specifičen predvsem tip poselitve, oskrba s pitno vodo in običajno bogata stavbarska uporaba kamna. Tradicionalno življenje na krasu je povezano bodisi s praktično odsotnostjo človekovega vpliva (visoke kraške planote), medtem ko v podoljih in nižjih planotah govorimo o tisočletja vplivani kulturni krajini (delane vrtače, suhozidi).

Cilj predmeta je spoznati zgoraj navedene posebnosti krasa. Spoznanje se tekom predmeta nadgradi z načini ohranjevanja, upravljanja, tudi odpiranja dediščine za potrebe turizma (npr. turistične jame) z vidika teorije, prakse in zakonodajnih ukrepov. Predstavljanje kraških pojavov in interpretacija terjata globoko poznavanje procesov, ki so vezani na kras. Predstavljena je tudi mehka meja med varovanjem dediščine na eni ter varovanjem življenja ljudi, premoženja in rabe kraških virov na drugi strani. Bistveno je, da študent pridobi znanje za in občutek obstoječega razvojnega pomena in potenciala dediščine na krasu, torej dinamično ravnovesje med ohranjanjem in (ekonomsko) rabo.

Predvideni študijski rezultati:

• Poznavanje specifik kraške naravne in kulturne dediščine,
• poznavanje različnih zvrsti in načina vrednotenja kraške naravne in kulturne dediščine,
• poznavanje negativnih pritiskov na naravno in kulturno dediščino,
• poznavanje potreb po ohranjanju/varovanju naravne in kulturne dediščine kot razvojnega potenciala kraških območij,
• poznavanje načinov varovanja, ukrepov varovanja in upravljanja z naravno in kulturno dediščino krasa,
• poznavanje načinov prezentacije in interpretacije naravne in kulturne dediščine krasa,
• poznavanje mednarodnih in nacionalnih zakonskih izhodišč varovanja naravne in kulturne dediščine na krasu,
• poznavanje podzemne naravne in kulturne dediščine (jam): popisi/meritve, registri/katastri, zbirka podatkov kot osnova upravljanja,
• poznavanje sistema razvoja, varovanja, upravljanja in vodenja po turističnih jamah,
• poznavanje relacije med varovanjem ljudi in premoženja ter varovanjem dediščine.

Načini ocenjevanja:

Izpit (pisni izpit/ustno izpraševanje, 70 %), seminarska naloga (30 %).