Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

Predstavljeni so različni pristopi k preučevanju naravnih nesreč, predvsem pa: sodobne metode preučevanja naravnih nesreč (terensko delo, geografski informacijski sistemi, morfografska analiza, analiza z laboratorijskimi metodami, sedimentološke analize, hidrološke analize, meteorološke raziskave), aplikacija teh metod na izbranih primerih v obliki terenskega dela in kabinetnega dela, slednje s poudarkom na uporabi geografskih informacijskih sistemov. Poudarek je na znanstveni utemeljitvi in izdelavi ocen nevarnosti in ogroženosti ter njihovi umestitvi v načrtovanje rabe prostora. Predstavljeni so tudi humani vidiki naravnih nesreč.

Temeljni literatura in viri:

• Clifford, N. et al. (ur.) 2016: Key methods in geography. Sage. Los Angeles.
• Keller, E. A., DeVecchio, D. E., Blodgett, R. H. 2019: Natural hazards: Earth’s processes as hazards, disasters, and catastrophes. London, New York. Routledge.
• Zorn, M., Komac, B. 2015: Naravne nesreče kot razvojni izziv. Globalni izzivi in regionalni razvoj. Ljubljana.
• Walker, G., Whittle, R., Medd, W., Watson, N. 2010: Risk governance and natural hazards. http://eprints.lancs.ac.uk/49475/1/WP2_final.pdf
• Wisner, B., Blaikie, P., Cannon, T., Davis, I. 1994: At risk – natural hazards, people’s vulnerability and disasters. Routledge.

Cilji in kompetence:

Študenti se seznanijo s temeljnimi lastnostmi naravnih nesreč, predvsem z vidika njihovih vzrokov oziroma vplivnih dejavnikov ter temeljnih mehanizmov oziroma procesov. Seznanijo se s sistematiko vplivnih dejavnikov z vidika geografije in so sposobni analizirati pokrajino z vidika njene podvrženosti naravnim nesrečam. Ogroženost je analizirana z vidika prostorske in časovne razporeditve nevarnih pojavov ter razvoja družbe in njenih odzivov na naravne procese.

Predvideni študijski rezultati:

• poznavanje lastnosti različnih tipov naravnih nesreč, vključno z njihovimi vzroki, učinki in prostorsko-časovno razporeditvijo, ki je odvisna od številnih vplivnih dejavnikov, posebej izpostavljamo upoštevanje podnebnih sprememb, ki spreminja načine součinkovanja procesov
• poznavanje temeljnih metod preučevanja naravnih nesreč
• poznavanje nevarnosti in analiza ogroženosti z geografskimi informacijskimi sistemi

Načini ocenjevanja:

Ustni izpit (100 %).