Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

• teorija, modeli in metodologija prostorskega načrtovanja
• zgodovina prostorskega planiranja
• koncepti prostorskega razvoja
• zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja
• akterji v prostorskem razvoju in njihovo medsebojno dopolnjevanje
• konflikti v prostorskem načrtovanju
• strateško prostorsko načrtovanje in umeščanje v prostor

Temeljni literatura in viri:

• Forester, J. 1993: Critical theory, public policy, and planning practice. Toward a critical pragmatism. State University of New York.
• Healey, P., 1997: Collaborative planning. Shaping places in fragmented societies. Red Globe Press London.
• Adams, N. (ur.), Cotella, G. (ur.), Nunes, R. (ur.) 2011: Territorial development, cohesion and spatial planning : knowledge and policy development in an enlarged EU. London, New York.
• Gualini, E. (ur.) 2015: Planning and conflict : critical perspectives on contentious urban developments. London, New York.
• Nared, J., Hudoklin, J., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A. 2019: Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji. Georitem 29. Ljubljana. (poglavji 4 in 5)
• Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050, 2023. Ljubljana.
• izbor aktualnih člankov s področja predmeta.

Cilji in kompetence:

Namen predmeta je seznanitev študentk in študentov s temeljnimi zakonitostmi in teorijami prostorskega razvoja, pri čemer je bistveni poudarek na prepoznavanju akterjev in gonilnih sil prostorskih sprememb. Študenti in študentke bodo osvojili različne teoretske in konceptualne poglede na prostor in njegovo urejanje, pri čemer bodo v ospredju celostno prostorsko načrtovanje in trajnostni prostorski razvoj.

Predvideni študijski rezultati:

• poznavanje teorij, konceptov, modelov in metod s področja prostorskega načrtovanja
• sposobnost opredeljevanja ključnih prostorskih teženj ter navezava le teh na razvojne teorije
• sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev ter načinov za njihovo vključevanje v razvojne procese
• identificiranje metodoloških pristopov, s katerimi je možna znanstvena obravnava prostorskih procesov na izbranem območju

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• Reševanje nalog
• “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)
• Vključevanje gostov iz prakse

Načini ocenjevanja:

Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (100 %).

Reference nosilke:

• prostorskega umeščanja tretje razvojne osi na Koroškem. Koroška : od preteklosti do perspektiv. Ljubljana.
• Goluža, M. 2022: Konflikti pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Ljubljana.
• Goluža, M. 2022: Konflikti v prostorskem načrtovanju : kritični pregled teoretičnih pristopov k zmanjševanju konfliktnosti. Geografski vestnik 94-1.
• Goluža, M. 2023: Conflicting interests in transport infrastructure planning : theoretical approaches and practical implications of conflict management in planning processes. Young Geographers : showcasing research contributions in geography. Cham.
• Bole, D., Goluža, M., Kozina, J. 2024: Linking industrial culture and human agency in three (post)industrial towns : collective and individual agency shaping development paths. Geoforum 150.