Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končan študijski program 1. stopnje ali dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja naravoslovja.

Vsebina:

1. del – Geoarheologija:

• Uvod v geoarheologijo
• Sedimentologija in stratigrafija
• Preperevanje, tla in paleotla
• Različna depozicijska okolja (rečna, jezerska, ledeniška, eolska, priobalna, kras)
• Procesi pri nastanku najdišč
• Postdepozicijski procesi
• Jamska geoarheologija
• Paleookoljske rekonstrukcije
• Kvartarna geokronologija in klimatologija
• Metode datiranja v kvartarju
• Geosurovine in tehnologija
  • Minerali, kamnine in kamena orodja
  • Analize keramike
  • Provenienca artefaktov in materialov
• Izotopske analize
• Geokemija slednih elementov

2. del – Bioarheologija:

• Uvod v arheobotaniko
• Mikrobotanični ostanki (pelod,  fitoloiti, škrobna zrna)
• Makrobotanični ostanki (les, seme, plodovi …)
• Vegetacija, pokrajine in paleoekologija
• Uvod v arheozoologijo
• Kvartarni sesalci in človek
• Odzivi živali na spremembe habitata
• Mikrosesalci kot paleookoljski indikatorji
• Sezonskost
• Domestikacija
• Tafonomija
• Paleoekonomija; rekonstrukcija nekdanje prehrane
• Eksperimentalne in etnoarheološke študije
• Človeški vpliv na okolje; antropocen

Vaje:

• Raziskovalne tehnike pri analizi sedimentov iz arheoloških najdišč
• Laboratorijske analize artefaktov in drugih kulturnih ostankov
• Interpretacija geokemičnih podatkov
• Metode zbiranja in analiza arheobotaničnih vzorcev
• Identifikacija kosti in zob
• Prepoznavanje različnih sledov na kosteh

Temeljni literatura in viri:

Izbrana poglavja in članki iz:

• Andrič, M., Tolar, T, Toškan, B.2016: Okoljska arheologija in paleoekologija. Založba ZRC, 1-259.
• Davis, S. J. M. , 1995: The Archaeology of Animals. – Yale University Press, 22-154.
• Dicauze, D. F., 2008: Environmental Archaeology: Principles and Practice. – Cambridge University Press, 620 pp.
• Garrison, E., 2003: Techniques in Archaeological Geology (Natural Science in Archaeology). – Springer, 320 pp.
• Goldberg, P. & Macphail, R. I., 2005: Practical and Theoretical Geoarchaeology. – Wiley-Blackwell, 468 pp.
• Pearsall, D. M., 2015: Paleoethnobotany: A Handbook of Procedures. – Left Coast press, 3rd ed., 600 pp.
• Rapp, H. & Hill, C., 2006: Geoarchaeology: The Earth-Science Approach to Archaeological Interpretation. – Yale University Press, 2nd ed., 368 pp.
• Journal of Archaeological Science; Elsevier
• Geoarchaeology; Wiley

Cilji in kompetence:

Namen tega predmeta je študente seznaniti s temeljnimi koncepti in raziskovalnimi metodami na področjih geoarheologije in bioarheologije in pokazati, kako tak interdisciplinarni pristop pomaga arheologu pri interpretaciji nastanka najdišča ter rekonstrukciji nekdanjega okolja in naše preteklosti. V prvem delu bo predmet zajel različne študije fizičnega okolja in kakšne materialne surovine so bile na voljo ljudem. V drugem delu, ki bo obravnaval bioarheološke ostanke, pa bodo študentje dobili širok pregled, katere rastlinske in živalske vrste so bile prisotne v različnih arheoloških obdobjih in kakšne so bile interakcije med njimi in ljudmi. Izvedeli bodo, kako rekonstruirati nekdanjo proizvodnjo hrane in nasploh rabo rastlin in živali. V obeh delih bodo izpostavljeni tudi metodološki problemi: strategije vzorčenja, priprava vzorcev, kvantifikacija, možnosti in omejitve pri interpretaciji dobljenih podatkov.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študentje bodo:

• seznanjeni s pomenom pridobivanja geoarheoloških in bioarheoloških podatkov za paleookoljske in paleoekološke rekonstrukcije
• vedeli, kako lahko koncepte in metode iz geoznanosti uporabijo pri arheoloških problemih
• sposobni osnovnih sedimentoloških in petroloških opažanj
• poznali pravilne postopke vzorčenja
• pridobili temeljne kompetence za sortiranje oz. identificiranje bioarheoloških ostankov
• seznanjeni z različnimi pristopi pri analizi rastlinskih in živalskih ostankov iz arheoloških najdišč, da bi pojasnili izkoriščanje in spreminjanje nekdanjega okolja
• bolje razumeli kompleksnost interakcij med človekom in okoljem
• poznali znanstveno in tehnično terminologijo, ki se običajno uporablja v geoarheologiji in bioarheologiji
• sposobni kritične uporabe literature s teh področij.

Načini ocenjevanja:

Izpit – teoretični del (40 %), izpit – praktični del (40 %), seminar (20 %).