Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

Naravne nesreče so predstavljene kot del pokrajine in kot pomembna tema tudi v tehnizirani in individualizirani sodobni družbi. Naravne nesreče so zaradi pestrosti in številnih učinkov, ki povzročajo omejitve za družbo pogosto spregledan, a pomemben dejavnik razvoja. Predstavljeni so najpomembnejši vzročni (vplivni dejavniki, součinkovanje), prostorsko-časovni (razporeditev pojavov, pogostost), magnituda pojavov (in njena spremenljivost) ter poglavitni fizičnogeografski (vrste pojavov v Sloveniji in po svetu) in humanogeografski vidiki (upravljanje naravnih nesreč, ranljivost-nevarnost in ogroženost zaradi naravnih nesreč, komuniciranje, izobraževanje, spomin, psihologija, kultura) naravnih nesreč ter temeljne metode za njihovo sodobno preučevanje.

Temeljni literatura in viri:

• Keller, E. A., DeVecchio, D. E., Blodgett, R. H. 2019: Natural hazards : Earth’s processes as hazards, disasters, and catastrophes. London, New York. Routledge.
• Burby, R. I. 1998: Cooperating with nature – confronting natural hazards with land-use planning for sustainable communities. Washington.
• Mikoš, M., Fazarinc, R., Majes, B. 2007: Delineation of risk area in Log pod Mangartom due to debris flows from the Stože landslide. Acta geographica Slovenica 47-2.
• Walker, G., Whittle, R., Medd, W., Watson, N. 2010: Risk governance and natural hazards. http://eprints.lancs.ac.uk/49475/1/WP2_final.pdf
• Wisner, B., Blaikie, P., Cannon, T., Davis, I. 1994: At risk – natural hazards, people’s vulnerability and disasters. Routledge.
• Komac, B., Zorn, M. 2007: Pobočni procesi in človek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana.

Cilji in kompetence:

Namen predmeta je seznanitev študentov s ključnimi poudarki naravnih nesreč, pri čemer so v ospredju načela trajnostnega razvoja, celostnega razumevanja, ki vsebuje prostorske, ekonomske in družbene vidike naravnih nesreč, posebej njihove vzroke in učinke.

Na podlagi pridobljenih znanj bodo študenti celovito vrednotili pomen in (morebitne) učinke naravnih nesreč na krajevni, regionalni in državni ravni ter se seznanili s temelji pristopa EU do problematike.

Obvladali bodo najnovejše teorije in koncepte pristopov do naravnih nesreč in razumeli sodobne trende.

Predvideni študijski rezultati:

• poznavanje teorij, konceptov, modelov in metod s področja preučevanja naravnih nesreč
• sposobnost opredeljevanja ključnih vplivnih dejavnikov in njihove umestitve v pokrajino
• sposobnost celovitega razumevanja problematike
• sposobnost upravljanja naravnih nesreč
• poznavanje ustreznih metodoloških pristopov, s katerimi je možna znanstvena obravnava naravnih nesreč na izbranem območju
• poznavanje konceptov ranljivosti, nevarnosti in ogroženosti ter sposobnost njihove celovite analize na izbranem območju, vključno z geografskimi informacijskimi sistemi.

Načini ocenjevanja:

Ustni izpit (100 %).