Dediščine in dediščinski procesi v kritični perspektivi

Koordinatorica modula

Doc. dr. Marjeta Pisk Znanstvena sodelavka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU in docentka za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Podiplomski šoli ZRC SAZU in Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani.

+386 1 4706 270

PREDMETNIK MODULA

Modul Dediščine in dediščinski procesi v kritični perspektivi preučuje široko polje dediščine, s posebnim poudarkom na nesnovni dediščini. Te se loteva s konceptualno in teoretsko poglobljenim aparatom kritičnih dediščinskih študij, ki dediščine ne razumeva esencialistično, pač pa kot proces, ki ga sooblikujejo različni akterji. Dediščina kot dinamičen in večplasten družbeni proces je prepletena z razmerji moči, povezana z oblikovanjem identitet, vpeta v politike, ekonomijo in odpira vprašanja reprezentacije. Namesto esencialističnega razumevanja dediščine kot nespremenljivega sklopa tradicij modul analizira načine, kako se dediščina vzpostavlja, institucionalizira in uporablja v različnih kontekstih.

V ospredju je nesnovna dediščina, predvsem rituali, glasba, ples, zvočnost, slovstvena folklora, hrana, ekokultura in mobilnost, posebno pozornost pa namenja kritični obravnavi dediščinskih politik, institucionalnih okvirov in praks dediščinjenja ter dediščinske diplomacije. Modul je prvi celovit študijski program kritičnih študij dediščine v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu. Predstavlja pomemben prispevek k razvoju raziskovalnih kompetenc ter ponuja platformo za premislek o sodobnih dediščinskih praksah in njihovem vplivu na družbo in kulturo.

Predmetnik modula zaobjema tako posamezne znanstvene discipline in diskurze kot neposredne značilnosti posameznih dediščinskih polj. Kompleksne dinamike dediščinskih procesov so obravnavane interdisciplinarno in večnivojsko, pri tem pa niso zanemarjene metodološke in lokalne specifike posameznih polj dediščine. Modul tako ponuja poglobljena znanja s področja sodobnih teoretskih, metodoloških in epistemoloških pristopov, ki izhajajo iz raziskovalnih tradicij etnologije, folkloristike, muzikologije, etnomuzikologije, antropologije, kulturnih, migracijskih in dediščinskih študij. Tako zasnovan modul študentke in študente senzibilizira za večplastnost posameznih primerov dediščine in obenem njihovo vpetost v širše mehanizme dediščinjenja. Predmeti so praktično zasnovani in temeljijo na obsežnem terenskem in raziskovalnem delu predavateljic in predavateljev, ki raziskujejo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU, Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in Inštitutu za narodnostna vprašanja. Vsak posamičen predmet modula je zaokrožena celota, obenem pa omogoča povezovanje z drugimi predmeti tega modula in s predmeti drugih modulov PŠ ZRC SAZU.

Modul omogoča bodočim študentkam in raziskovalkam ter študentom in raziskovalcem, da se raziskave posameznih primerov dediščine lotijo z ustreznimi metodološkimi, epistemološkimi in teoretskimi prijemi. S tem jim pomaga misliti kompleksnost dediščine in njene specifike na posameznem polju in v konkretnem okolju. Sodoben pristop v raziskovanju dediščine ponuja ustrezna znanja in komparativno prednost za zaposlitev bodočih doktoric in doktorjev znanosti različnih smeri, ki se pri svojem delu srečujejo z dediščino in dediščinskimi procesi v najrazličnejših pojavnostih. Karierni razvoj je možen v različnih dediščinskih, muzejskih in izobraževalnih ustanovah, pa tudi v občinskih in vladnih podsistemih, nevladnih organizacijah, gospodarskih, turističnih in razvojnih organizacijah, znanstveno-raziskovalnih ter kulturno-umetniških institucijah.

Predavateljice in predavatelji na modulu Dediščine in dediščinski procesi v kritični perspektivi so uveljavljeni raziskovalci različnih področij dediščine, dediščinskih procesov in praks. Poleg obsežnega terenskega dela doma in v tujini razvijajo nove konceptualne in metodološke pristope, s katerimi zaokroženo in analitsko poglobljeno prevprašujejo ustaljene konceptualizacije. Pri tem se poslužujejo spoznanj kritičnih dediščinskih študij, ki so v anglosaksonskem svetu precej razširjene, v našem prostoru pa se postopoma uveljavljajo. Dediščine tako ne raziskujejo esencialistično, pač pa kot proces, v katerega so vpeti številni akterji. Ker se v uradnih kulturnih politikah dediščina še vedno pretežno pojmuje esencialistično – kot stabilen, neproblematičen in vnaprej dan sklop tradicij – raziskovalci s svežimi pristopi prinašajo nove perspektive na to področje. Z razumevanjem dediščine kot procesualnega in dinamičnega pojava, ki nastaja skozi delovanje akterjev, razmerja moči in historične transformacije, razpirajo možnosti za globlje in bolj kritično razumevanje njenih družbenih funkcij in učinkov.

Za sam študijski proces je zelo pomembno sodelovanje predavateljic in predavateljev s tujimi in z domačimi raziskovalci, akademskimi institucijami, z izvajalci iz javnega, vladnega in nevladnega sektorja, pa tudi s posamezniki izven institucionalnih okvirov, ki so pomembni akterji dediščinjenja v lokalnem okolju. Predavateljice in predavatelji imajo vsestransko razvito raziskovalno in pedagoško mrežo doma in v tujini, s čimer bo študentkam in študentom omogočen dostop do recentnih mednarodnih raziskav, metod in strokovnih mrež. To bo pomembno razširilo možnosti njihovega lastnega raziskovalnega dela in jim dalo trdne temelje za vključevanje v mednarodne akademske tokove.