Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Oblikovanje pojmov, ki ga bo imel doc. dr. Aleš Bunta:
Nietzschejev koncept »utelešena zmota« in Kantov »paralogizem osebnosti«.
Četudi ostaja v senci nekaterih drugih, bolj znanih konceptov – genealogije, večnega vračanja enakega in volje do moči – Nietzschejev koncept utelešenih, živih zmot (einverleibte Irrtümer) predstavlja osrednji vezni člen njegove filozofije. Zanimivo pa je, da je ta ključni pojem v sodobni sekundarni literaturi najpogosteje obravnavan pod kantovsko obarvanim izrazom »transcendentalna zmota«. Sam izraz v določenih pogledih ni napačen: utelešeno zmoto je namreč mogoče opisati kot zmoto, ki pogojuje izkustvo; prav tako – podobno kot pri Kantovi transcendentalni iluziji – tudi za utelešeno zmoto velja, da je zaradi njene inherentnosti zgradbi mišljenja ne moremo preprosto odpraviti z razkritjem. Kljub temu pa izraz »transcendentalna zmota« še zdaleč ne zajame celotnega pomena pojma utelešene zmote, ki vključuje tako epistemološke kot psihološke in evolucijske vidike. Pokazali bomo celo, da sta notranji dinamiki Nietzschejeve utelešene zmote in Kantove transcendentalne iluzije v nekem pogledu diametralno nasprotni. Po uvodnem delu bo predavanje potekalo kot skupno branje in sistematična analiza daljših razdelkov iz poglavja »O paralogizmih čistega uma« Kantove Kritike čistega uma ter širšega izbora Nietzschejevih del.
Predavanje bo v četrtek, 15. maja 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.
Aleš Bunta je specialist za Nietzschejevo filozofijo, njeno razmerje z Nemškim idealizmom, njene odmeve v sodobni filozofiji in širšo aktualnost Nietzschejevih idej in konceptov. Obsežen korpus njegovih raziskav je posvečen tudi problematiki kartezijanskega cogita, zlasti vprašanju tako imenovanih anticipacij cogita pri Avguštinu in Tomažu Akvinskem. Ukvarja se tudi s tematikami kot so neumnost, perverzija, življenje v času sodobnih tehnologij in stripovska umetnost. Za njegovo raziskovalno delo je značilno vključevanje v interdisciplinarne raziskave: med drugim je v sodelovanju s fiziki obravnaval večni filozofski problem (ne)obstoja praznine, ter sodeloval pri projektu, ki si je prizadeval podati oceno vplivov nevroznanstvenih odkritij na področje prava.
Vabljeni!