Vabimo vas na dve nastopni predavanji, ki jih bosta imeli kandidatki za izvolitev v naziv docentk za predmetno področje literarnih ved.
V sredo, 15. septembra 2021, ob 11. uri, bo po spletni seji ZOOM imela nastopno predavanje dr. Andrejka Žejn:
Tradicionalni in kvantitativni pristopi v raziskavah slovenske pripovedne proze do prve polovice 19. stoletja.
Medtem ko je prvi slovenski roman izšel v začetku šestdesetih let 19. stoletja, je bil pomemben mejnik v razvoju slovenske pripovedi postavljen že leta 1836 s povestjo Janeza Ciglerja Sreča v nesreči. Prva slovenska izvirna pripoved pomeni točko obrata od prevedene k tudi izvirni slovenski literarni pripovedni tradiciji. Ciglerjevo delo je mogoče uvrstiti v kontekst pretekle slovenske pripovedne tradicije ter sočasne nemške in iz nemščine prevedene žanrsko sorodne literature. Ob izsledkih t. i. tradicionalnega raziskovanja bodo predstavljeni tudi rezultati računalniško podprte kvantitativne stilometrične analize. Predstavili bomo zgodovino metode in opredelili njeno vlogo v literarnih raziskavah ter na primeru slovenske pripovedne proze do prve polovice 19. stoletja ugotavljali, kako rezultati analize, ki temelji na primerjavi pogostosti najpogostejših nepolnopomenskih besed v besedilih, bodisi potrjujejo ali dopolnjujejo že znano ter kažejo na možnosti novih raziskav.
V četrtek, 16. septembra 2021, ob 10. uri, bo po spletni seji ZOOM imela nastopno predavanje dr. Monika Deželak Trojar:
Povezovalni vidiki duhovne dramatike v zgodnjem novem veku na Slovenskem.
Predavanje bo orisalo začetke duhovne dramatike v širšem evropskem prostoru in predstavilo njen postopni razcvet ter njene pojavne oblike v zgodnjem novem veku na Slovenskem. Na podlagi ohranjenih drobcev celote, ki je nekoč obstajala, a se je večina sledi za njo izgubila, bo opozorilo na pestro, živahno in med seboj presenetljivo prepleteno dramsko dejavnost na širšem slovenskem ozemlju. Osredotočilo se bo na predstavitev duhovne dramatike verskih središč, povezanih z jezuiti in kapucini, omenilo pa bo tudi druge zanimive primere na Slovenskem (verske igre v Rušah, procesije in pasijonske igre na Ptuju, Loki pri Zidanem Mostu, Marija Gradcu pri Laškem, Tržiču in Kamniku). Cilj predavanja je pokazati, da je bila duhovna dramatika povezan in razvijajoč se organizem, ki je sledil duhu časa, se spretno prilagajal razmeram in odločilno vplival na razvoj evropske dramatike ter gledališča.
Vabljeni!