Vabimo vas na cikel javnih predavanj, ki ga na doktorskem modulu Kulturna zgodovina organizirata Podiplomska šola ZRC SAZU in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V četrtem predavanju cikla bo predaval doc. dr. Martin Pogačar:
Alternativna kultura (YU1980ih) v tehno-zgodovinski perspektivi.
‘Alternativa’ ima pogosto močan politični, mobilizacijski, kulturni naboj. Napeljuje na detektiranje, artikulacijo in prakse drugih in drugačnih možnosti. V družbeno-političnih parametrih se vprašanje alternative in alternativne kulture pogosto razume v kontekstu odnosa med sredinsko kulturo (mainstream) ter subkulturnimi, robnimi, družbeno-kritičnimi, mladinsko-uporniškimi praksami, ki obstoječe stanje problematizirajo, presprašujejo, rušijo, a pri tem nujno ostajajo v konstitutivnem odnosu s problematizirano ‘sredinskostjo’.
V tem smislu predavanje odpira vprašanja: Kaj je alternativa? Kakšne so značilnosti zgodovinskih in tehnolških okoliščin, v katerih je prišlo do vznika alternativnih kulturnih praks? Kako funkcionira alternativa v perspektivi jugoslovanskega socializma? In osrednje vprašanje, kako lahko opredelimo in analiziramo alternativne kulturne prakse jugoslovanskih 1980ih?
V iskanju obrisov odgovorov bomo vprašanje alternative umestili v zgodovinske, politične in tehnološke procese in spremembe, ki so zaznamovali obdobje modernosti na naših prostorih in se posveli vprašanju pomena besede, insfrastrukturnih pogojev vzpostavljanja (političnih) skupnosti ter prepleta alternativne kulture s politiko in umetnostjo. Osrednji del predavanja bo posvečen konceptualni analizi vznika in prakse alternativne kulture v 1980-ih v Sloveniji.
Predavanje bo v angleškem jeziku v četrtek, 15. maja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.
Martin Pogačar se ukvarja s spominom v digitalnih medijskih ekologijah, povezavami med tehnologijo in spominom, pa tudi z jugoslovansko popularno kulturo in industrijsko dediščino. Pri tem ga zanima zlasti vpliv medijev na procese in prakse posredovanja, beleženja in prisedanjanja preteklosti ter s tem povezani družbeni imaginariji, ki izraščajo iz prepleta tehnologije, medijev in spominskih praks.
Vabljeni!
Foto: Leo Caharija