Mednarodni kolokvij
Reaktiviranje kritičnega mišljenja v sodobni filozofiji in teoriji
Petek, 15. januar 2021
od 15.00 do 19.30
Zaradi varnostnih predpisov v zvezi s Covid-19 bo dogodek potekal spletno prek aplikacije ZOOM.
Kolokvij bo potekal v angleščini.
Vabljeni, da se nam pridružite na naslednji povezavi: https://us02web.zoom.us/j/87880846829?pwd=WjJQZkF1TndyVVFnQ3cxcnRydndZZz09
Meeting ID: 878 8084 6829
Passcode: 123727
Pričakujemo vas že od 14.50 ure.
Želimo premisliti o sedanjem ali preteklem delu v teoriji in kritičnem diskurzu, ki ponuja možnosti za strategije in možnosti, ki bodo na podlagi premišljevanja današnjega trenutka v družbah ali teoriji predlagale morebitno emancipacijsko politiko, če naj emancipacijo še vedno razumemo kot prakso, ki vodi k spremembam.
Sodelujoči:
Nina Cvar
Katja Čičigoj
Mia in Lina Gonan
Marina Gržinić
Tjaša Kancler
Jovita Pristovšek
Piro Rexhepi
Jasmina Založnik
Teme letošnjega mednarodnega kolokvija so performativnost, estetika, politika, feminizem, geopolitika, spolnost, trans*, dekolonialnost, tehnologija, kapital/izem, nekropolitika in rasizacija.
Tudi letos mednarodni kolokvij organiziramo v okviru predmeta Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij (M. Gržinić) na Podiplomski šoli ZRC SAZU v okviru modula Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura.
Večina udeležencev, vendar ne vsi, se je formirala v okviru modula in predmeta ter bila promovirana na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
Mednarodni kolokvij je organizirala Marina Gržinić v sodelovanju z Jovito Pristovšek.
Vabimo vas, da se nam v petek, 15. januarja 2021, pridružite na tradicionalnem letnem mednarodnem kolokviju.
Program
15:00–15:30
Marina Gržinić
Sodobna filozofija med nekropolitiko in thanatopolitiko
Predstavitev bo obravnavala glavne spremembe, ki jih je nekropolitika (t.j. suverenost politike smrti) prinesla kapitalizmu, ter opredelila, kako nekropolitika v temelju določa neoliberalni globalni kapitalizem in ga oblikuje v nekrokapitalistični sistem. Podali bomo podrobnejši pregled sklopa teoretičnih in filozofskih sprememb v zvezi z današnjimi razpravami o življenju, smrti, človeškosti, demokraciji in estetiki.
Dr. Marina Gržinić je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in sodelavka na filozofskem modulu na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Od leta 2003 poučuje tudi na Inštitutu za likovno umetnost dunajske Akademije za likovno umetnost. Je filozofinja, teoretičarka in umetnica iz Ljubljane. Njeno zadnje objavljeno delo je Border Thinking: Disassembling Histories of Racial Violence, Publication Series of the Academy of Fine Arts Vienna, Vol. 21 (urednica; Berlin: Sternberg Press, 2018).
15:30–16:00
Mia Gonan, Lina Gonan
Transfobija in levica
Predstavitev bo obravnavala razumevanje razmerja med družbenospolnim zatiranjem in kapitalistično produkcijo vrednosti v povezavi s pojavom (ne)zmožnosti potrditve veljavnosti trans identitete/izkušnje s strani politične levice. Mia in Lina Gonan bosta raziskali tiste koncepte iz tradicionalnega marksizma – na primer razumevanje dela, revolucionarne subjekte, progresivnost kapitalizma itd. –, ki po njunem mnenju predstavljajo izvor levičarske marginalizacije družbenospolnih vprašanj.
Mia Gonan je diplomirala iz umetnostne zgodovine in sociologije, Lina Gonan pa iz umetnostne zgodovine in filozofije, obe na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Raziskujeta razmerje med kvir in antikapitalističnimi teorijami, vključeni sta v številne kolektive, ki naslavljajo vprašanja seksizma, transfobije in homofobije. Zaposleni sta na zagrebškem Multimedijskem inštitutu.
16:00–16:30
Jovita Pristovšek
»Neprožna domišljija ustvarja grozljive prostore za življenje ljudi«: Nekro-estetika, propadajoča telesa in performativnost mesa
Izhodišče prispevka temelji na pojmu nekro-estetike, kot ga je razvila Marina Gržinić, ter razpravlja o razmerju med propadajočimi telesi, animizmom in performativnostjo »mesa«, da bi podali kritiko zahodne (rasne) estetike ter izrisali možne poti in strategije odpora nekropolitični stvarnosti.
Dr. Jovita Pristovšek je doktorirala iz filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU, Ljubljana. Je podoktorska raziskovalka na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju (2019–2021) in docentka na AVA – Akademija za vizualne umetnosti, Ljubljana (2009–danes). Je avtorica monografije Strukturni rasizem, teorija in oblast (Sophia, 2019).
16:30–17:00
Piro Rexhepi
Rasni kapitalizem in kolonialnost želje
Prispevek prinaša premislek o nekaterih načinih, s katerimi se erotična senzibilnost, srečanja in ekonomije spolnosti v evroatlantskih ograditvah izmikajo pogojenostim z rasnim kapitalizmom in (vnovičnim) kolonialnim uveljavljanjem meja s pomočjo spolnosti, pa tudi o trenutkih in okoliščinah, v katerih spolna igra ustvarja nove družbene in prostorske odnose. Ne trdim, da trenutki, ko se ti pogoji sesedejo v splošno erotično srečanje, ne obstajajo, temveč se sprašujem, kakšne »drugačne« erotične solidarnosti in oblike radikalne skrbi vznikajo v »razpokah in režah« kolonialnosti želje.
Dr. Piro Rexhepi je doktoriral iz politike na Univerzi v Strathclydeu. Njegove raziskave se osredotočajo na dekolonialnost, spolnost in islam. Njegovo nedavno delo o rasizmu in mejah na balkanski begunski poti je bilo objavljeno v različnih medijih znotraj in zunaj akademske sfere, med drugim v International Journal of Postcolonial Studies, Ethnic and Racial Studies, Critical Muslims, Guardian in drugje.
Break/Odmor 17:00–17:15
17:15–17:45
Jasmina Založnik
Grožnja okužbe
Na podlagi rabe pojma okužbe v izbranih znanstvenih besedilih (Michel Foucault, Isabell Lorey itd.) bo predstavljena topologija negativnih in pozitivnih vidikov okužbe, da bi poskusili odgovoriti na naslednja vprašanja: Kaj ogroža partikularni družbeni oziroma politični red? Katere strategije se trenutno uporabljajo za družbeno (individualno) zaščito? Bi lahko podobne strategije uporabili tudi kot oblike upora? Pred kakšnimi nevarnostmi se človek skuša zaščititi in na kakšen način?
Dr. Jasmina Založnik deluje lokalno in mednarodno kot pisateljica, plesna publicistka, dramaturginja, kustosinja, producentka, moderatorka, svetovalka, raziskovalka in umetniška sodelavka. Je članica regionalne mreže Nomad Dance Academy in njenega lokalnega združenja ter članica uredništva Maske, časopisa za scenske umetnosti, in Dialogov, revije za kulturo in družbo. Je doktorica filozofije v vizualnih kulturah, svoje doktorsko delo z naslovom »Claiming the Space of the New Performative Art Practices: Ljubljana, Belgrade, and Novi Sad (1965–1987)« pa je zaključila leta 2020 na Univerzi v Aberdeenu v Veliki Britaniji. Leta 2015 je prejela nagrado Ksenije Hribar v kategoriji kritika/dramaturgija/teorija.
17:45–18:15
Tjaša Kancler
Dekolonialna trans*prihodnost
Sodobna zahodna globalna politika je nadaljevanje moderne/kolonialne kapitalistične matrice, iz katere se je razvila. V nasprotju z rasnim kapitalizmom, njegovo politiko, načini produkcije, oblikami mišljenja, predstavljanja in delovanja, ki se reproducirajo globalno, bom govoril o trans*formativnih potencialih v novi fazi in v okviru dolgih zgodovinskih procesov dekolonizacije ter bojih, ki se danes nadaljujejo.
Dr. Tjaša Kancler je aktivist, umetnik, raziskovalec in izredni profesor na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje – Odsek: Umetnost in vizualna kultura, Fakulteta za likovno umetnost, Univerza v Barceloni. Je soustanovni član kolektiva t.i.c.t.a.c. – Taller de Intervenciones Críticas Transfeministas Antirracistas Combativas (www.intervencionesdecoloniales.org) in sourednik revije Desde el margen (www.desde-elmargen.net).
18:15–18:45
Nina Cvar
Brutalizacija kapitalističnega realizma v nekrokapitalistični realizem: Koronizirana preobrazba neoliberalizma in njena protislovja
Na vrhuncu dolžniške krize leta 2009 je Zero Books objavil knjigo Marka Fisherja Capitalist Realism: Is There No Alternative?, v kateri Fisher razdeluje tezo o ideji kapitalističnega realizma, ki mu niti ni več nujno biti neoliberalen, predvsem pa se kaže kot edina možna realnost. Desetletje pozneje, v času, ki bi ga lahko opredelili kot izjemno stanje COVID-19, se, rečeno z Eienne Balibarjem (2020), v dogodku pandemične krize prepletetata medicinsko in politično. Ob tem lahko spremljamo ne le hegemonijo kapitalističnega realizma, temveč njegovo nekrokapitalizacijo, ki pa mu je spričo podreditve medicinske krize načelu kalkulacije (ko so telesa le še prisiljena v kapitalizirano objektivizacijo), potrebno dodati še dimenzijo brutalizma; s to dimenzijo pa Achille Mbembe dignosticira aktualno sedanjost (2020). Te preobrazbe napeljujejo na nujnost premisleka razmerij med neoliberalizmom, kapitalizmom, suverenostjo in suverenom, predvsem pa od nas terjajo, da premislimo pogoje emancipacije vseh tistih, za katere Mbembe pravi, da ne štejejo nič.
Dr. Nina Cvar je z odliko zaključila študij kulturologije na Fakulteti za družbene vede in leta 2017 pod mentorstvom prof. dr. Marine Gržinić doktorirala iz filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. V doktorskem delu, za katerega je pridobila štipendijo Mestne občine Ljubljana, se je ukvarjala z analizo digitalne podobe v trenutnem kapitalističnem načinu produkcije. S svojimi prispevki se redno predstavlja na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah. Med leti 2014 in 2017 je delovala kot samozaposlena v kulturi na področju filmske kritike, med 2009 in 2016 je bila redaktorica Temne zvezde, redne oddaje o filmu na Radiu Študent. Skoraj desetletje je bila aktivna v Kulturno umetniškem društvu Anarhiv, med 2015 in 2019 tudi kot predsednica društva. Med 2017 in 2019 je bila zaposlena na Fakulteti za medije, od 2019 pa deluje kot raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani.
18:45–19:15
Katja Čičigoj
»Skrb ni vprašanje domače sfere, temveč javna zadeva in povzročitelj konfliktov.«
(Precarias a la deriva: Zelo skrbna stavka, 2005).
V kontekstu preventivnih ukrepov proti širitvi COVID-19, ki so učinkovito podprli proces privatizacije skrbi (za otroke, za starejše in zdravstvene oskrbe) ter privatizacijo (družbene in biološke) reprodukcije s spremljajočo družbenospolno delitvijo dela, predlagam, da si ogledamo nekaj nedavnih posegov v feministične razprave o reproduktivni politiki. Nekateri od teh posegov (glej na primer Intimate Justice Shateme Threadcraft, 2016) postavljajo v ospredje nedvomno ključne pomisleke v zvezi z reprodukcijo, ki so doslej ostali na robu glavnih feminističnih gibanj in teorij (na primer boj črnk in staroselk proti prisilnim sterilizacijam). Vendar pa se lahko vprašamo, ali ti premisleki »intimne pravičnosti«, ki je osrediščena na »intimne sposobnosti« posameznic, vendarle nehote ne podpirajo liberalnih delitev na zasebno in javno, individualno in kolektivno, torej delitev, ki že dolgo služijo naturalizaciji skrbi in reprodukcije v smislu družbenospolno dodeljenih vlog in ki so učinkovito prikrivale družbeno produktivnost skrbstvenega dela. Ali obstaja način podpore in zaščite »intimnih sposobnosti« vseh ospoljenih subjektov, ki ne bi podlegel diskurzu o individualnih pravicah, zajamčenih v »zasebni sferi«? Ali obstaja prostor za ponovno zamišljanje teh sposobnosti kot kolektivnih zmožnosti in kot oblik dela, ki proizvaja družbeno tkivo?
Katja Čičigoj je filozofinja, piska, urednica in prevajalka, ki trenutno zaključuje doktorski študij. Bila je gostujoča raziskovalka na CRMEP, Univerza Kingston, London, in na CPCT, Goldsmiths College, Univerza v Londonu. Njeno delo zajema sodobno evropsko filozofijo, kritično teorijo in feministično filozofijo. Je članica uredniških odborov spol.si in Maske, za revijo Dialogi pa je souredila dve tematski številki o feminizmu. Od leta 2016 soorganizira Feministični seminar v sodelovanju s KUD Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana. Je predavateljica filozofije na Fakulteti za medije in na Akademiji za ples v Ljubljani. Pred kratkim je prevedla knjigo Shulamith Firestone Dialektika spola (*cf., 2019) in zanjo napisala spremno študijo. Trenutno za *cf. soureja zbornik o feminističnih utopijah skrbi in reprodukcije.
Vabljeni!