Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje arheologije dr. Lucija Grahek:
Pokolpje v železni dobi: raziskovalni izzivi od Podzemlja do Vinice.
Reka Kolpa je v prazgodovini nedvomno predstavljala pomembno povezovalno, ne pa ločevalno mejo med skupnostmi ob njenih bregovih. To je še posebej pomembno, saj je Pokolpje raznolika regija na stičišču jugovzhodnega predalpskega, panonskega, severnojadranskega in zahodnobalkanskega sveta. Dosedanja necelostna obravnava te regije s strani slovenskih in hrvaških arheologov je privedla do razmeroma nejasne arheološke podobe območja, ki se odraža predvsem v različnih stopnjah raziskanosti. Celostnost regije zamegljujejo tudi definicije različnih kulturnih krogov oziroma skupnosti, ki so tu živele v času pozne bronaste in železne dobe. Raziskanost Bele krajine, ki jo tradicionalno obravnavamo kot integralni del dolenjske halštatske skupnosti, močno odstopa od ostalih delov Pokolpja. Kljub temu so nova izkopavanja ponovno osvetlila nekatere desiderate in šibke točke dosedanjih raziskav. Izzive, s katerimi se soočamo pri njihovi odpravi, bodo predstavljene na podlagi prvih rezultatov novih naselbinskih raziskav na Kučarju in grobišču Pezdirčeva njiva v Podzemlju ter gradišču Šlemine nad Golekom pri Vinici. Osredotočenost bo na metodoloških izzivih in interdisciplinarnem pristopu k raziskavam, ki vključujejo tudi pedološke študije za analizo vplivov okolja na ohranitev najdb, kar predstavlja izhodišče za arheološke študije materialne kulture. Izpostavljen bo pomen različnih arheometalurških analiz kovinskih predmetov za identifikacijo tehnoloških praks. Predstavitev bo zaključena s premislekom o regionalnih identitetah v železni dobi ter njihovi vpetosti v širše kulturne tokove tistega časa, skupaj z izzivi predstavljanja rezultatov arheoloških raziskav širši javnosti.
Nastopno predavanje bo v ponedeljek, 16. decembra 2024 ob 11. uri v Gosposki dvorani, Gosposka ulica 16, Ljubljana.
Dr. Lucija Grahek je znanstvena sodelavka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Raziskovalno se posveča predvsem preučevanju pozne bronaste in železne dobe na jugovzhodnem alpskem prostoru. V času doktorskega študija in na začetku svoje raziskovalne poti je preučevala predvsem naselbinsko keramiko. Kabinetno delo redno dopolnjuje s terenskimi raziskavami, ki obsegajo arheološko topografijo in raziskovalna izkopavanja, kot jih je vodila na grobišču Pezdirčeva njiva v Podzemlju. Vodila je tudi zaščitna izkopavanja rimskodobnega grobišča na lokaciji ZRC SAZU Raziskovalne postaje Barje. Svoje raziskave dopolnjuje z vključevanjem različnih naravoslovnih analiz ter interdisciplinarnim analitičnim pristopom k preučevanju tehnoloških in družbenih praks prazgodovinskih skupnosti. Od leta 2019 sodeluje pri terenskih raziskavah fenomena stečkov v vzhodni Hercegovini, ki jih vodi dr. Saša Čaval (IAPŠ). Pri raziskovanju stečkov, ki trenutno potekajo v okviru ERC projekta STONE, se osredotoča na preučevanje ponovne uporabe prazgodovinskih grobišč in rekognosciranje naselbin. Tesno sodeluje s konservatorji iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter z različnimi muzeji, predvsem z Belokranjskim muzejem v Metliki. Poleg ureditve depoja arheoloških najdb in mentorstva muzejskemu kustosu je tam v celoti prenovila stalno arheološko razstavo, ki zdaj nosi naslov: Arheološko bogastvo Bele krajine. Pri terenskem delu in kot delovna mentorica predaja svoje izkušnje in znanje študentom, tako iz slovenskih kot tudi tujih univerz.
Vabljeni!
Vir fotografije
https://us02web.zoom.us/j/81934768414?pwd=gRyunY0xg1KzUcavV5cabsrSTvYhiV.1