Nastopno predavanje dr. Mateja Liparja

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geografije, dr. Matej Lipar:

 

Geomorfološki izzivi ravnine Nullarbor v Avstraliji.

 

Nastopno predavanje bo v torek, 30. avgusta 2022, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

 

Nullarbor je ena največjih kraških ravnin na svetu in se razprostira med Veliko Viktorijino puščavo na severu in Južnim oceanom na jugu Avstralije. Znana je po navidezno osupljivo ravnem in nerazčlenjenem površju, a gledano podrobneje gre za izjemno dinamično menjavanje blagih reliefnih oblik, ki so odsev okoljskih procesov zadnjih 15 milijonov let. Pri tem ima osrednjo vlogo zakrasevanje kamnine in nastanek kraških reliefnih oblik kot so plitve kotanje (dajasi), zatrepne doline, udornice ter jame. Nekatere jame so globoke preko 100 metrov in za tiste najgloblje so značilna jezera brakične vode ter izrazito dolgi podvodni rovi. Kljub mnogim potapljaškim prizadevanjem pa originalnih (epi)freatičnih rovov do sedaj še nismo dosegli, zato nastanek teh jam še vedno ni povsem jasen.

 

Na izoblikovanost površja Nullarborja pa so poleg zakrasevanja vplivali tudi eolski in fluvialni procesi, pri čemer interpretacija geomorfološkega razvoja Nullarborja postaja vse bolj zapletena. Zadnje raziskave nakazujejo celo na možnost, da so se na površini Nullarborja ohranile prvotne reliefne oblike sedimentacijskega okolja apnenca, s tem pa odprle vrata novim izzivom rekonstrukcije geomorfologije nekdanjega morskega dna.

 

Dr. Matej Lipar je leta 2010 uspešno zaključil dodiplomski študij na Oddelku za geografijo in Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podiplomski študij pa opravil na univerzi La Trobe v Melbournu v Avstraliji in leta 2015 postal doktor znanosti. Njegove glavne raziskovalne tematike se predvsem dotikajo geomorfologije, krasa in rekonstrukcije preteklega podnebja; nova spoznanja pa je dr. Lipar predstavil na mnogoterih mednarodnih konferencah, in objavil v številnih mednarodnih znanstvenih revijah. Trenutno Dr. Lipar vodi temeljne in bilateralne ARRS projekte, v prihodnosti pa se načrtuje tudi ponovno prizadevanje pridobitve projekta Evropskega raziskovalnega sveta.

 

Vabljeni!