Vabimo vas na uvodno predavanje predmeta Kritična teorija institucij, ki ga bo imel dr. Uroš Kranjc:

Uvod v kritično teorijo institucij.

Ali je ob mnogoterosti disciplin in teorij, ki se ukvarjajo z definicijami pojma institucija potrebna še kritična teorija institucij? Zakaj je pomembno misliti pojem institucije onkraj uveljavljenih načel racionalnosti in optimalnosti, kjer se osredotočamo na zbiranje zgodovinskih in empiričnih dejstev za namene modeliranja vedênja posameznika ali skupine v skladu z vnaprej določenim nizom pravil? Skozi kritično teorijo institucij bomo skušali priti do alternativne definicije pojma institucije. Definirali ga bomo kot miselno konstrukcijo, ki ima neko abstraktno-objektivno pojavno obliko in eksistira, tako subjektivno kot objektivno. Da bi se dokopali do takšnega pojmovanja, se bomo tekom predavanj najprej dotaknili ozadja institucij, njihovega konceptualnega nastanka v luči zgodovinskih, materialnih in teoretskih pogojev, nato pa prešli k aksiomatskemu zastavku razumevanja (ekonomskih) institucij.

Na uvodnem predavanju se boste dogovorili o nadaljnjem poteku dela na predmetu in o bralnih seminarjih.

Uvodno predavanje bo v sredo, 27. novembra 2024 ob 17. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Uroš Kranjc je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in koordinator modula Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja. Na modulu izvaja predmet Kritična teorija institucij.

Vabljeni!

Photo by Matthew Henry on Unsplash

Vabimo vas na predavanje predmeta Frazeologija in paremiologija, ki ga bo imela znanstvena sodelavka dr. Polona Gantar:

Leksikografija v dobi umetne inteligence: digitalna slovarska baza z leksikografskega in tehnološkega vidika.

Predavanje bo namenjeno predstavitvi organizacije slovarskih podatkov v Digitalni slovarski bazi, kot jo vidita leksikograf in jezikovni tehnolog. Leksikografi kot tudi človeški uporabniki vidimo slovarsko geslo kot hierarhično urejen odnos med podatki, kjer pod posameznimi besedami in zvezami (iztočnicami) najdemo pomene, izvemo, kako se sklanjajo oz. spregajo in naglašujejo, kako njihove pomene rabimo v določenem govornem položaju ipd. Že iz šole tudi vemo, da posamezni specializirani deli gesla, kot sta denimo frazeološko in terminološko gnezdo, prinašajo primere specifičnih rab in da je koristno, če se v slovarju lahko poučimo o posebnostih standardnih in nestandardnih oblik oz. o njihovih variantah. Jezikovne tehnologe na drugi strani zanima predvsem formalizacija jezikovnih pojavov: kako jezikovne podatke zapisati v obliki, da jih bo prepoznal računalnik. Jezikovni modeli, na katerih temeljijo digitalne slovarske baze, že nekaj časa, predvsem pa z nastopom elektronskih slovarjev, opuščajo hierarhično predstavitev podatkov, kot jo denimo določa format xml. Z nastopom t. i. relacijskih baz, v katerih je ključno ločevanje med podatkovnim in prikaznim nivojem, so vsi podatki povezani linearno, kar omogoča neomejeno število prikazov iskanj v slovarskem vmesniku z različnih zornih kotov. Kje se srečata (in ločita) leksikografski in tehnološki pogled na jezikovni opis, bomo prikazali na primeru večbesednih leksikalnih enot, ki predstavljajo trd oreh tako za leksikografski opis (klasifikacija, pomen, prenesenost) kot pri tehnološki obdelavi (večbesednost, nekontinuiranost). Ob tem se bomo dotaknili nekaterih tipičnih slovarskih dilem, kot je denimo prepoznavanje stopnje pomenske prozornosti in prenesenosti pri frazeoloških enotah ter prehajanje večbesednih enot med posameznimi tipi. Na koncu se bomo na kratko pogovorili še o umetni inteligenci in njeni vlogi in izzivih na področju leksikografije. V ta namen bomo prikazali možnost uporabe UI na primeru pridobivanja slovarskih definicij za frazeološke enote.

Predavanje bo v torek, 26. novembra 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Apolonija Gantar je zaposlena kot znanstvena sodelavka na Filozofski fakulteti ter Fakulteti za računalništvo in informatiko UL. Raziskovalno se ukvarja z leksikalno semantiko in skladnjo, večbesednimi enotami in pomenskim opisom leksikalnih enot za človeške in strojne uporabnike. Interdisciplinarne vidike jezikoslovja in računalniške obdelave jezika združuje pri pripravi računalniško procesljivih jezikovnih virov, zlasti z vidika vključevanja semantičnih podatkov na ravni večbesednih enot z idiomatično vrednostjo. Njeni najpomembnejši znanstveni rezultati so s področja strukturiranja jezikovnih podatkov v digitalni slovarski bazi, korpusne analize večbesednih enot, kot so kolokacije, stalne zveze in frazeološke enote, ter avtomatskega pridobivanja slovarskih podatkov na podlagi oblikoskladenjsko, skladenjsko in semantično označenih korpusov. Je avtorica dveh znanstvenih monografij s področja digitalne in korpusne leksikografije ter urednica in soavtorica Digitalne slovarske baze za slovenščino, Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine, Slovarja sopomenk sodobne slovenščine, Velikega slovensko-madžarskega slovarja, Leksikona večbesednih enot, Slovenskega oblikoslovnega leksikona in Vezljivostnega leksikona slovenskih glagolov.

Vabljeni!

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje geologije dr. Petra Jamšek Rupnik:

Tektonska geomorfologija v raziskavah aktivnih prelomov.

Področje tektonske geomorfologije preučuje odnose med tektonskimi procesi in procesi na površju Zemlje, ki vplivajo na razvoj površja. S preučevanjem oblike površja identificiramo tektonsko aktivna območja, aktivne prelome in gube, pretekle obpotresne površinske pretrge in prelomne stopnje, nastale z akumulacijo premikov. V raziskavah aktivnih prelomov z metodami tektonske geomorfologije lahko določimo geometrijo prelomov, njihovo površinsko segmentacijo, kinematiko, povprečno hitrost premikov ter identificiramo najbolj primerne lokacije za nadaljnje geofizikalne in paleoseizmološke raziskave. Področje je z razvojem vse boljših digitalnih modelov površja postalo nepogrešljiv del interdisciplinarnih raziskav za opredelitev aktivnih prelomov in pripravo geoloških osnov za ocene potresne nevarnosti. Predstavljene bodo osnove tektonske geomorfologije, različne metode preučevanja in primeri iz raziskav aktivnih prelomov v Sloveniji.

Nastopno predavanje bo v ponedeljek, 25. novembra 2024 ob 11.30 uri v Gosposki dvorani, Gosposka ulica 16, Ljubljana. (Lokacija – 2 minuti hoje z Novega trga 2 do Gosposke ulice 16 ).

Dr. Petra Jamšek Rupnik je zaposlena na Geološkem zavodu Slovenije, kjer se od leta 2009 ukvarja z interdisciplinarnimi raziskavami v potresni geologiji. Med doktorsko nalogo je vpeljala področje tektonske geomorfologije v raziskave aktivnih prelomov v Ljubljanski kotlini, nato pa to uspešno prenesla tudi na druga območja Slovenije. Po doktoratu je pomemben del njenega raziskovalnega dela postala tudi geologija kvartarja in paleoseizmologija. Sodelovala je pri številnih aplikativnih projektih, v katerih je pripomogla k opredelitvi geološke strukture. So-vodila je razvoj podatkovnih baz aktivnih prelomov in potresnih virov Slovenije ter sodelovala pri oceni potresne nevarnosti Slovenije. S hrvaškimi kolegi je sodelovala pri popisu posledic potresa v Petrinji konec leta 2020 in odtlej sodeluje v raziskavah aktivnih prelomov v osrednji Hrvaški. Raziskav aktivnih prelomov se loteva izrazito interdisciplinarno in s sodelovanjem z različnimi eksperti vključujoč področja strukturne geologije, geologije kvartarja, geomorfologije, daljinskega zaznavanja, sedimentologije, geofizike, paleoseizmologije, metod datiranja, seizmotektonike in geodezije.

Vabljeni!

Photo by Serey Morm on Unsplash

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel doc. dr. Matej Meterc:

Frazeologija in paremiologija v dveh slovarjih na portalu Fran (eSSKJ in SPP)

Predavatelj bo predstavil obseg slovarskih podatkov o frazemih v dveh slovarjih: v splošnem slovarju eSSKJ, ki izhaja od leta 2016, in specializiranem Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP), ki izhaja od leta 2020. Predavatelj je na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša aktivno vpet v izdelavo obeh slovarjev, v paremiološkem slovarju pa je njegov glavni urednik. eSSKJ prikazuje za slovenski knjižni jezik najbolj reprezentativne frazeme in med njimi tudi paremiološke izraze (paremije) z osnovnimi slovarskimi podatki (osnovno obliko, variantami, razlago pomena in zgledi), paremiološki slovar pa gre lahko z razsežnostjo gradiva in širino slovarskih podatkov še dlje. Število paremioloških izrazov v SPP-ju bo tako na primer s prirastkom decembra 2024 preseglo število 600 iztočnic, kar je več paremiologije, kot jo je bilo predstavljeno v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1. in 2. izdaja).

Seznanili se bomo z glavnimi slovarskimi podatki in strukturo prikaza frazeologije v obeh slovarjih in ju v nekaterih vidikih primerjali med seboj. Na koncu predavanja bo potekala kratka delavnica z iskanjem podatkov v obeh slovarjih, ki si jo zamišljamo kot koristen korak pri seznanjanju s strukturo slovarskega prikaza in interpretiranjem podatkov v dveh različnih slovarjih.

Predavanje bo v torek, 19. novembra 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Doc. dr. Matej Meterc je znanstveni sodelavec na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s frazeologijo in paremiologijo in je sodelavec pri izdelavi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Sprotnem slovarju slovenskega jezika in Jezikovni svetovalnici. Je avtor in glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, ki od leta 2020 dalje izhaja kot rastoči slovar na portalu Fran, in avtor monografije Paremiološki optimum. Najbolj poznani in pogosti pregovori ter sorodne paremije v slovenščini. Od leta 2023 dalje je sodelavec na jezikoslovnem modulu Podiplomske šole ZRC SAZU in od leta 2024 predavatelj pri predmetu Frazeologija in paremiologija.

Vabljeni!

Grafika je ustvarjena s pomočjo umetne inteligence ChatGPT (OpenAI DALL-E).

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo v soorganizaciji z Inštitutom za kulturne in spominske študije ZRC SAZU na kulturnozgodovinskem doktorskem modulu imel Mladen Zobec:

Pogajanja o ‘Bratstvu in enotnosti’: Albanski migrantski podjetniki v socialistični Sloveniji.

Med socializmom so albanska migrantska podjetja predstavljala najvidnejši primer etnične ekonomije v Jugoslaviji. Prisotnost albanskih slaščičarn, kioskov s hitro prehrano in pekarn je postala razširjena po celotni federaciji. S poudarkom na socialistični Sloveniji to predavanje ponuja mikrozgodovino skupine albanskih obrtnikov in podjetnikov iz Pologa v Makedoniji. Na podlagi ustnih pričevanj in arhivskih virov bo poudarek na dinamikah vključevanja in izključevanja v slovenski družbi v širšem kontekstu jugoslovanskega socializma. Čeprav je Jugoslavija zagovarjala ideale narodne enakopravnosti, izkušnje albanskih podjetnikov v Sloveniji razkrivajo izključevalne prakse, ki segajo od orientalističnih predstavitev do nadlegovanja s strani tajne policije. Kljub diskriminaciji pa so albanska podjetja v času socializma uspevala. Predavanje raziskuje, kako albanski migranti niso bili le pasivni opazovalci zgodovinskih dogodkov, temveč aktivni akterji, ki so navigirali v zgodovinsko-političnih pogojih. Obravnava tega vprašanja osvetljuje tako specifičnosti skupine kot tudi širše jugoslovanske družbene, politične in ekonomske trende, povezane s socialistično modernostjo.

Predavanje v angleškem jeziku bo v ponedeljek, 11. novembra 2024 ob 13.30 uri v Križevniški dvorani, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Mladen Zobec je sociolog, specializiran za Balkan, s poudarkom na družbeni, politični in ekonomski zgodovini Jugoslavije, delovnih migracijah, etničnem migrantskem podjetništvu in socialistični modernosti. Trenutno je gostujoči raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije (ZRC SAZU) in živi ter dela med Ljubljano in Dunajem. Raziskave za njegov aktualni doktorski projekt so bile izvedene v okviru projekta, ki ga podpira FWF, »Na severozahod! Intra-jugoslovanska albanska migracija (1953-1989),« ki ga vodi Rory Archer na Centru za študije Jugovzhodne Evrope na Univerzi v Gradcu. Njegova disertacija se osredotoča na »Albansko etnično ekonomijo v socialistični Sloveniji (1945-1990)« in raziskuje izkušnje albansko govorečih migrantskih podjetnikov med jugoslovanskim socializmom. Poleg tega je administrator novic Balkan Academic News (BAN).

Vabljeni!

Vir fotografije

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geologije dr. Gorazd Žibret:

Moderni pristopi k raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin v svetu.

V predavanju bo na kratko opisano, za kaj je tudi v modernem svetu rudarstvo ključno za delovanje družbe, kot jo poznamo. Opisan bo konvencionalni pristop k raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, njegove prednosti in pomanjkljivosti. V predavanju bo tudi odgovorjeno, za kaj bo rudarska industrija prihodnosti morala spremeniti svojo paradigmo raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin, kakšna bi naj bila ta paradigma rudarjenja v prihodnosti, vključujoč tudi rudarjenje globoko v zemeljski skorji, na oceanskem dnu, v aktivnih hidrotermalnih sistemih ter celo na izven zemeljskih telesih. Prikazani bodo tehnološki izzivi, s katerimi se bo rudarstvo v prihodnje moralo soočiti, ter kako se tehnologija raziskovanja in rudarjenja z nekaterimi od teh izzivov sooča že danes.

Nastopno predavanje bo v sredo, 13. novembra 2024 ob 11. uri v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Gorazd Žibret, udi. geol., je doktoriral leta 2007 s področja uporabe nevronskih mrež kot podpornega sistema za odločanje v rudarstvu. V raziskovalni karieri se ukvarja z geokemičnimi raziskavami različnih medijev, z raziskavami vplivov preteklega in sedanjega rudarjenja na okolje, z obdelavo geoloških podatkov, pa tudi z raziskavami, ki zajemajo nove metode raziskav mineralnih surovin in njihovega izkoriščanja. Strokovno se kot pooblaščeni projektant, tehnični vodja in revident geoloških del pri površinskem odkopavanju ukvarja z raziskavami različnih mineralnih surovin v Sloveniji in tudi v tujini, v zadnjem času pa tudi z uporabami sekundarnih surovin v različnih gradbenih materialih. Njegova strast so pa raziskave, ki se vežejo na tematiko nastopnega predavanja, in sicer uporaba naprednih metod pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin, kjer je sodeloval pri več mednarodnih projektih s tega področja, med katerimi je potrebno omeniti iVAMOS!, UNEXMIN, UNEXUP, INSITE in ROBOMINERS. V teh projektih je sodeloval in vodil številne segmente in delovne pakete, med katerimi je potrebno omeniti testiranja opreme v realnih okoljih, geološke evaluacije rezultatov, poročila o vplivih na okolje, ekonomske evaluacije novih tehnologij v primerjavi s konvencionalnimi metodami ipd. Njegova bibliografija zajema 220 enot, vključujoč 39 znanstvenih člankov in 6 poglavij v znanstvenih monografijah, svoje znanje pa prenaša preko mentorstev mladim raziskovalcem in doktorskim študentom.

Vabljeni!

Foto T. V., Kamnolom Pleše pri Škofljici

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje geologije dr. Marjana Zajc:

Delovanje in uporaba georadarja v geologiji.

Georadar je geofizikalna metoda, ki omogoča vpogled v podpovršje brez samega poseganja v okolje. Pred drugimi geofizikalnimi metodami ima to prednost, da je oprema lahka in mobilna, z njo pa je moč hitro, neinvazivno in cenovno ugodno določiti potek ter geometrijo struktur plitvo pod površjem v različnih geoloških pogojih. Poleg osnov delovanja metode bodo predstavljeni primeri uporabe georadarja pri geoloških in tudi drugih raziskavah.

Nastopno predavanje bo v petek, 25. oktobra 2024 ob 11. uri v Dvorani štirih letnih časov ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Marjana Zajc je znanstvena sodelavka na Geološkem zavodu Slovenije. Področje njenega dela je uporaba neinvazivne geofizikalne metode georadarja na različnih odprtih vprašanjih plitvega podpovršja, predvsem za raziskave plitvih podzemnih geoloških struktur in hidroloških značilnosti. To vključuje sledenje različnih vrst tektonskih in stratigrafskih diskontinuitet, lociranje kraških pojavov, določanje vlažnosti tal in globine podzemne vode, raziskovanje zemeljskih plazov in oceno tveganj zaradi geološke nevarnosti. Med podoktorskim raziskovanjem je področje georadarja razširila iz geoloških vsebin tudi na raziskave v kmetijskih aplikacijah za boljšo opredelitev prostorskega razširjanja podzemnih in talnih značilnosti. Poleg tega izvaja tudi številne naloge, povezane z uporabo georadarja v drugih panogah, kot so gradbeništvo, arheologija, kulturna dediščina, kmetijstvo ter eksploatacija.

Vabljeni!

Photo by James Lee on Unsplash

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje kulturne zgodovine dr. Vanja Kočevar:

Teorije in praksa proučevanja slovenske etnogeneze: od konstruktivističnih h kulturnozgodovinskim pristopom.

Predavanje bo posvečeno teoretskim in praktičnim vidikom proučevanja slovenske etnogeneze oziroma nastanka etnične kolektivne identitete. V zadnjih dveh desetletjih je v slovenski humanistiki na tem področju, kar zadeva teoretski pristop, prevladovala modernistična teorija, ki ima za razvoj znanosti določene zasluge, vendar je aplikacija »striktnega modernističnega pristopa« na primer slovenske etnogeneze in nacionalne gradnje botrovala tudi spornim stališčem, ki jih slovensko zgodovinopisje nikoli ni v celoti sprejelo. Predavatelj bo modernistične postulate soočil z nekaterimi drugimi kulturnozgodovinskimi pristopi k proučevanju razvoja etničnih in narodnih kolektivnih identitet, kot sta etnosimbolizem in perenializem, obenem pa bo sprejel konstruktivistični izziv modernizma in skušal predstaviti možne načine proučevanja predmodernih etničnih samoopredelitev prebivalstva različnih družbenih slojev.

Nastopno predavanje bo v sredo, 16. oktobra 2024 ob 10. uri v Dvorani štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Vanja Kočevar se ukvarja s politično zgodovino slovenskega etničnega prostora v zgodnjem novem veku s poudarkom na vojvodini Kranjski ter preučevanjem simbolne komunikacije in političnih ritualov na primeru kranjskih deželnih zborov in dednih poklonitev. Posveča se tudi raziskovanju političnih vidikov protireformacije in katoliške obnove na prelomu 16. in 17. stoletja ter razvoju kolektivnih identitet na Slovenskem pred pojavom narodnih gibanj.

Vabljeni!

Vir slike

https://us02web.zoom.us/j/88588936265?pwd=futBcnFjyFVwrWyvHbDs3fR8prEYMZ.1

Dekan Podiplomske šole ZRC SAZU, doc. dr. Jani Kozina, je v ponedeljek, 9. septembra 2024 promoviral 9 novih doktorjev in doktoric znanosti v okviru doktorskega študijskega programa 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

Nina Caf je postala doktorica znanosti na modulu Tisočletja med Jadranom in Podonavjem z disertacijo: »Paleoekološka rekonstrukcija vpliva človeka na holocenske spremembe okolja na območju Julijskih Alp, Slovenija«. Mentorica: doc. dr. Maja Andrič.

Marisa Žele je postala doktorica znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »Genealogija ideje konca sveta med eshatologijo in antropocentričnim pričakovanjem«. Mentor: doc. dr. Aleš Bunta.

Bojan Volf je postal doktor znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »Psihologija kot materialna praksa«. Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Barbara Hrovatin je postala doktorica znanosti na modulu Antropologija, razumevanje svetotvornih praks z disertacijo: »Understanding of healing in biomedicine – reflections of physicians-teachers [Razumevanje zdravljenja v biomedicini – razmišljanja zdravnikov-učiteljev]«. Mentorica: izr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar.

Eva Trivunović je postala doktorica znanosti na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo z disertacijo: »Biblijski frazemi v zgodovinskem slovaropisju: sinhroni in diahroni vidik«. Mentorica: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar.

Rebecca Rose je postala doktorica znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »Tensing maternal time [Napetosti materinskega časa]«. Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.

Ante Jerić je postal doktor znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »The irreducibility of consciousness [Ireducibilnost zavesti]«. Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.

Dr. Gavin Keeney je naziv doktorat znanosti pridobil drugič z disertacijo: »Works for Works: “No Rights” [Dela za dela: brez pravic]«, prav tako na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Mentorica: red. prof. dr. Jelica Šumič Riha.

Arsalan Reihanzadeh je postal doktor znanosti na modulu Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura z disertacijo: »One Unites into Two: from an Onto-theological Statement to a Political Implication [Eno se združuje v dvoje: od onto-teološke izjave do politične implikacije]«. Mentorica: red. prof. dr. Alenka Zupančič.

Novim doktorjem in doktoricam znanosti iskreno čestitamo!

Foto: Marko Zaplatil