Trije doktorati v obliki knjig

Z velikim veseljem sporočamo, da so tri doktorandke Podiplomske šole ZRC SAZU, ki so svoj doktorat zaključile v okviru doktorskega študija 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pod mentorstvom red. prof. dr. Marine Gržinić, objavile doktorate v obliki knjig.

 

Izšla je knjiga dr. Jovite Pristovšek z naslovom Strukturni rasizem, teorija in oblast (Ljubljana: Sophia, 2019), prav tako knjiga dr. Adle Isanović z naslovom The Regime of Digital Coloniality: Bosnian Forensic Contemporaneity (Frankfurt am Main: CEEOLPRESS, 2021). Knjiga dr. Nine Cvar z naslovom Digitalna podoba in globalni kapitalizem: tehnologija, politika, upor, pa bo izšla pri založbi Sophia marca 2022.

 

Te izdaje ne bi bile možne brez podpore PŠ ZRC SAZU in znanstvenega svetnika in direktorja ZRC SAZU dr. Ota Lutharja, Tanje Velagič, direktorice in odgovorne urednice založbe Sophie, ter mednarodne založbe CEEOLPRESS.

 


Strukturni rasizem, teorija in oblast

Strukturni rasizem, teorija in oblast

Avtorica: Jovita Pristovšek

Spremna beseda: Marina Gržinić

Sophia, 2019

 

Izvirna študija prinaša izčrpno analizo strukturnega in institucionalnega rasizma. Z umeščanjem koncepta rase kot osrednjega analitičnega orodja za premišljevanje »postpolitičnega« globalnega prostora razčlenjuje mesto in vlogo tega nasilnega političnega konstrukta ter se osredotoča na načine, kako ga tudi teorija vključuje in normalizira, s tem pa obnavlja postopke rasizma.

 

Knjiga izpisuje genealogijo strukturnega rasizma, kot se kaže v treh oblikah družbene produkcije – estetske, javne in politične –, ki so z zgodovinskega vidika vselej težile k ideji »celote«. Ta se kot taka konstruira tako, da »nečloveškost« nekaterih vzame za »normalno«. Na podlagi sistematičnega branja temeljnih del sodobne filozofije in novih teoretsko-filozofskih pozicij, zlasti s področja postkolonialnih in dekolonialnih študij, razgrinja preplet in posledice sistemov rasizma, oblasti, nasilja ter represivnih in ideoloških mehanizmov, ki jih imenuje režimi.

 

Avtorica osvetljuje zamolčevane dele političnega mišljenja in delovanja ter kritično sooča predpostavke in pogoje sodobnih oblik emancipacije in subjektivacije, izprašuje epistemologijo Zahoda ter nastavlja nove perspektive preseganja »kolonialnega uma«. Poziva, da na novo premislimo »človeško«, in nakaže pogoje za možnosti mišljenja onkraj rasizirajoče globalne neoliberalne kapitalistične matrice moči in oblasti. Onkraj slednje gre »iskati« tudi sodobne možnosti političnega.


The Regime of Digital Coloniality, Bosnian Forensic Contemporaneity

Avtorica: Adla Isanović

Spremna beseda: Marina Gržinić

CEEOLPRESS, 2021

 

Knjiga problematizira in kritično analizira, kako so zasnovane baze podatkov in kakšen je njihov odnos do produkcije znanja v trenutnem kontekstu globalnega kapitalizma, biopolitike in nekropolitike, tudi v povezavi z digitalnimi paradigmami.

 

Zdi se, da sta logika in estetika podatkovnih baz nekaj, kar je vsiljeno kot norma; njuna vključenost je vidna v znanosti, medijih, družbenih omrežjih, vladanju države, oblikovanju politik, sodnih procesih in vojaških intervencijah, pa tudi v širšem naboru umetniških praks, vključno s sodobnimi prezentacijskimi/razstavnimi modeli in oblikami. Hkrati prepoznamo tudi forenzični obrat, prevladujočo forenzično metodologijo in estetiko, ki se izvajajo prek različnih forumov, na primer forumov mednarodne humanitarne politike, prava in umetnosti.

 

Knjiga, ki je pred nami, je nepogrešljiva tudi za razpravo in razmišljanje o posledicah vojne v 90. letih prejšnjega stoletja v Bosni in Hercegovini. Izkopana množična grobišča Bošnjakov so zdaj mesta, odprta za forenzike, da bi pospešili procese spominjanja preteklih grozot Srebrenice in genocida na ozemlju Bosne in Hercegovine.