Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje muzikologije, dr. Katarina Šter:
Pleterski rokopisi za kartuzijanske »dame« iz Gosnaya.
Nastopno predavanje bo v torek, 18. maja 2021, ob 12. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 837 8203 8302, passcode: 314484).
Po tem, ko je Velika kartuzija (Grande Chartreuse) leta 1899 kupila ostanke slovenske kartuzije Pleterje (ki je kot kartuzija prvotno obstajala med letoma 1403 in 1593) in začela z gradnjo novega samostana, so leta 1904 tja ponovno prišli kartuzijani. Nova skupnost je s seboj prinesla tudi obsežno knjižnico, najverjetneje iz nekdanje kartuzije v Nancyju. Na podlagi tega korpusa je nastala nova pleterska knjižnica, ki so jo kartuzijani nato stalno dopolnjevali še z novimi knjižnimi enotami.
Del stare knjižnice predstavlja tudi zbirka petih glasbenih rokopisov, ki so nastali v prvi polovici 16. stoletja. Dom Augustin Devaux, raziskovalec kartuzijanske glasbene tradicije, jih je popisal kot »gosnaysko-pleterske rokopise«, saj najverjetneje vsi prihajajo iz Gosnaya, kjer je delovala dvojna kartuzijanska skupnost (moška in ženska hiša). Najbolj zanimivi rokopisi te skupine so nedvomno antifonarji, ki so bili napisani za kartuzijanske nune v Gosnayu. Ker so bile gosnayske nune pripadnice najvišjih družbenih slojev, so se tudi v okviru tega kontemplativnega redu še naprej želele imenovati »dame«, njihovo družbeno ozadje pa je močno vplivalo tudi na specifično vsebino njihovih antifonarjev in nekatere nestandardne dodatke kartuzijanski liturgiji.
Predavanje bo »gosnaysko-pleterske rokopise« na kratko predstavilo z ozirom na »standardno« kartuzijansko liturgijo oficija. še posebej pa se bo posvetilo vprašanju liturgičnoglasbenih posebnosti v rokopisih za »dame« iz Gosnaya in poskušalo predstaviti, na kakšen način je bilo družbeno ozadje teh kartuzijanskih nun navzoče v njihovem vsakdanjem življenju in liturgiji.
Dr. Katarina Šter je znanstvena sodelavka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU in bo po uspešnem habilitacijskem postopku postala sodelavka modula Slovenske študije – tradicija in sodobnost na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
Vabljeni!