OPIS PREDMETA

Kvalitativne metode in etika v raziskavah migracij


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Migracijske študije

Koda predmeta: P26-02

Letnik: Brez letnika


Nosilki
Doc. dr. Nataša Rogelja Caf

ECTS: 6

Obseg: predavanja 15 ur, seminar 15 ur, samostojno delo 150 ur
Vrsta predmeta: izbirni
Jeziki: slovenščina, angleščina
Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

 

Učni načrt predmeta

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v predmet ni posebnih pogojev. Priporoča se osnovno poznavanje družboslovnih in humanističnih teorij ter raziskovalnih metod, še posebej s področja migracij.

 

  1. Vloga metodologije v raziskovanju migracij (konceptualna izhodišča kvalitativnih in kvantitativnih pristopov, povezava med metodologijo in teoretskimi koncepti ter raziskovalnimi vprašanji, specifičnost raziskovanja migracij v metodološkem smislu)
  2. Etične zaveze v raziskovanju migracij (princip »ne škodi« in povezana ključna etična načela, koncept »ranljivih skupin«, refleksivnost izjavljalnih položajev, formalni etični kodeksi in procesi etične presoje raziskav)
  3. Osnove kvalitativnega raziskovanja migracij (nabor najpogostejših metod, povezava med izborom metode in raziskovalnimi vprašanji, fetišizem kategoriziranja v raziskavah migracij, metodološki nacionalizem)
  4. Metoda intervjuja (vrste intervjujev – strukturiran, polstrukturiran, nestrukturiran, narativni, omejitve intervjujev, analiza intervjujev)
  5. Metoda opazovanja (opazovanje brez udeležbe, opazovanje z udeležbo, opazovanje z udeležbo v razmerju do antropološkega »terena« in etnografije, etični izzivi opazovanja z udeležbo, vprašanje primerljivosti)
  6. Inovativne metode raziskovanja mobilnih oseb in posameznikov (razširitev »mobilnih metod« pod vplivom mobilnostnega obrata, večprizoriščne raziskave, brisanje ločnice med priklopljenimi (online) in klasičnimi metodami).

 

Temeljni literatura in viri:

  • Banjac, M. (2020). Uvod v kvalitativne metode zbiranja podatkov. Založba FDV. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/banjac-marinko—uvod-v-kvalitativne-metode-zbiranja-podatkov-(final)f7d1c0304f2c67bc8e26ff00008e8d04.pdf
  • Bofulin, M. (2016). Daleč doma. Migracije iz Ljudske republike Kitajske v Slovenijo. Ljubljana: Založba ZRC.
  • Bofulin, M. in Rogelja Caf, N. (2017). Metodološki izzivi preučevanj mobilnih posameznikov in skupin v 21. stoletju : med migranti, turisti in popotniki. In Kalc A., Žitnik Serafin J. (Eds.). Raziskovanje slovenskega izseljenstva : vidiki, pristopi, vsebine (pp. 115-136)
  • Bernard, H. R. (2011). Unstructured and semi structured interviewing. In Research methods in anthropology (pp. 156–172). Sage.
  • Buscher, M., Urry, J., & Witchger, K. (Eds.). (2010). Mobile methods. London, England: Routledge.
  • Cerwonka, A., & Malkki, L. H. (2007). Improvising theory: Process and temporality in ethnographic fieldwork. University of Chicago Press.
  • Della Puppa, Francesco (2024). Practicing multi-sited ethnography: reflections, strategies, and tools for qualitative research on transnational migration. In Dve domovini / Two Homelands. 60: 181-202.
  • Atkinson, R. (1998). The life story interview. London: Sage.
  • Marcus E. George. (1995). Ethnography in/of the World System: The Emergence of Multi-Sited Ethnography. In Annual Review of Anthropology 24:95-117.
  • Robben, A. C. G. M., & Sluka, J. A. (Eds.). (2012). Ethnographic fieldwork: An anthropological reader (2nd ed.). Wiley-Blackwell.
  • Rogelja, Natasa. (2015). “Sail away”: the biographical approach as a tool to understand the concept of temporarily unbelonging. In Dve domovini / Two Homelands. 42: 69-80.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Predmet ponuja pregled in možne aplikacije najpomembnejših kvalitativnih metod, ki se uporabljajo v raziskavah migracij. Skozi predavanja, seminarje in seminarsko nalogo bo doktorske študentke in študente usposobil, da bodo razumeli povezavo med izborom metode in vplivom tega izbora na potek raziskave. Poudarek bo na dobrem razumevanju metod poglobljenih kot tudi narativnih intervjujev, metode opazovanja z udeležbo (in povezavi z etnografsko raziskavo), omenjene pa bodo tudi bolj inovativne metode, ki so prilagojene mobilnim posameznicam in skupinam. Pri pregledu metod bomo razmišljali, kaj je specifičnega v metodologiji raziskovanja migracij, ter v zvezi s tem naslovili etične razsežnosti tovrstnih raziskav. Predstavili bomo smernice etičnega raziskovanja na institucionalnem, disciplinarnem in drugih nivojih (npr. na projektih financirani s strani Evropske komisije), ter prediskutirali najpogostejše

 

Splošne kompetence:

  • Študentke in študenti bodo znali kritično pristopati k raziskovanim temam in metodam
  • Usvojili bodo akademsko pisno in ustno izražanje
  • Sposobni bodo samostojnega načrtovanja in izvajanja raziskav

 

Predmetno-specifične kompetence:

  • poznali različne kvalitativne metode raziskovanja v raziskavah migracij
  • poznali razlike in načine uporab med kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami
  • razvili kritičen pristop k razumevanju povezave med metodami in teoretskim ozadjem
  • prepoznali in se znali odzvati na etične dileme v raziskovanju migracij
  • razumeli vlogo metodologije v procesu raziskovanja
  • znali uporabiti primerne metode pri lastni doktorski nalogi.

 

Predvideni študijski rezultati:

Študentke in študenti bodo:

  • Pripravili pisno nalogo s področja kvalitativne metodologije raziskovanja migracij
  • Predstavili pisno nalogo z uporabo sodobnih predstavitvenih tehnik;
  • Diskutirali in jasno artikulirali svojo pozicijo glede na izbrane metodološke pristope in izhodišča;
  • Upoštevali etične zaveze pri raziskovanju in predstavitvi znanstvenih rezultatov

 

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
  • Samostojno delo študentov
  • e-izobraževanje

 

Metode (načini) dela:

  • Razlaga
  • Razgovor/ diskusija/debata
  • Delo z besedilom
  • Proučevanje primera
  • Druge vrste nastopov študentov
  • “Terenske vaje” (npr. obiski podjetij)
  • Vključevanje gostov iz prakse

 

Načini ocenjevanja:

  • 40 % Daljši pisni izdelki
  • 20 % Javni nastop ali predstavitev
  • 40 % Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit)

 

Reference nosilk:

  • Bofulin, M. (2016). Daleč doma: Migracije iz LR Kitajske v Slovenijo. Založba ZRC SAZU.
  • Bofulin, Martina, Kozorog, Miha. (2025). »Ugotoviš, kaj vse se da«: ekonomske priložnosti in strategije priseljenih državljanov Slovenije v Ljudski republiki Kitajski. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 62, 183-204. DOI: 10.3986/2025.2.10.
  • Bofulin, M. (2025). Local diaspora engagement and emigration as a cultural resource: The case of a Europe-bound sending area in Southeast China. In M. Thunø (Ed.), Handbook of Chinese migration to Europe (pp. 297–323). Brill.
  • Rogelja, N. (2015). “Sail away “: the biographical approach as a tool to understand the concept of temporarily unbelonging. In Dve domovini / Two Homelands. 42: 69-80.
  • Bofulin, M. in Rogelja Caf, N. (2017). Metodološki izzivi preučevanj mobilnih posameznikov in skupin v 21. stoletju : med migranti, turisti in popotniki. In Kalc A., Žitnik Serafin J. (Eds.). Raziskovanje slovenskega izseljenstva : vidiki, pristopi, vsebine (pp. 115-136)
  • Rogelja Caf, N. (2023). I wonder how the story ends : the circular stillness of maritime lifestyle migrants. Mobility humanities. 2 (2): 49-69. https://journal-mobilityhumanities.com/?ckattempt=1&uid=83&mod=document&pageid=1, DOI: 10.23090/MH.2023.07.2.2.049

 

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI