OPIS PREDMETA

Ekohidrološki procesi in pritiski na krasu


Program:

Vede o Zemlji in okolju (2. stopnja)

Modul:
Krasoslovje (2. stopnja)

Koda predmeta: MIK01
Letnik: 2. letnik


Nosilka:
Izr. prof. dr. Nataša Viršek Ravbar

ECTS: 6

Obseg: predavanja 25 ur, seminar 20 ur, terenske vaje 25 ur samostojno delo 80 ur
Vrsta predmeta: izbirni
Jeziki: slovenski, angleški
Metode poučevanja in učenja:

Vsebina predmeta je predstavljena na predavanjih, popestrenih s sodobnimi didaktičnimi prijemi. Seminarji potekajo vzporedno s predavanji in se navezujejo na posamezne tematske sklope predavanj. Študenti sami predstavijo problematiko povezano z njihovo raziskovalno temo, ki jo obiskovalci seminarja skupno analiziramo.

 

Učni načrt predmeta (prenesi)

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končan študijski program 1. stopnje ali dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja naravoslovja.

 

Vsebina:

Kraški vodonosniki so pomembni viri pitne vode in bogati z edinstvenimi (podzemnimi) ekosistemi. Zaradi njim lastnimi v primerjavi z drugimi manj prepustnimi sistemi zelo dinamičnimi hidrološkimi procesi so še posebej izpostavljeni spremembam v okolju in človeškim dejavnostim. Pomemben pogoj za razumevanje omejitev ustreznega upravljanja s kraškimi naravnimi viri je poznavanje pokrajinskih procesov in posebnih značilnosti pretakanja vode v krasu. Ta predmet zato vključuje kraške študije v splošni ekološki, geomorfološki, speleološki in hidrološki kontekst ter poudarja uporabo kraških specifičnih raziskovalnih metod. Posebna pozornost je namenjena ekohidrološkim funkcijam kraškega podzemlja, časovni hidrološki spremenljivosti, medsebojnim vplivom med površinsko in podzemno vodo ter težavam z onesnaževanjem. Predstavljene bodo najboljše prakse in rešitve varovanja ter primernega upravljanja s kraškimi naravnimi viri.

 

Temeljni literatura in viri:

  • BONACCI, O., PIPAN, T., CULVER, D. C., 2009: A framework for karst ecohydrology. Environmental Geology, 56/5: 891-900.
  • GOLDSCHEIDER, N., 2012: A holistic approach to groundwater protection and ecosystem services in karst terrains. Aqua Mundi, 3: 117-124. doi: 10.4409/Am-046-12-0047.
  • GUTIÉRREZ, F., PARISE, M., De WAELE, J., JOURDE, H., 2014: A review on natural and human-induced geohazards and impacts in karst. Earth-Science Reviews, 138: 61-88.
  • HARTMANN, A., GOLDSCHEIDER, N., WAGENER, T., LANGE, J., WEILER, M., 2014: Karst water resources in a changing world: Review of hydrological modeling approaches. Reviews of Geophysics, 52/3: 218-242.
  • KLØVE, B., ALA-AHO, P., BERTRAND, G., BOUKALOVA, Z., ERTÜRK, A., … WIDERLUND, A., 2011: Groundwater dependent ecosystems. Part I: Hydroecological status and trends. Environmental Science & Policy, 14/7: 770-781. doi: 10.1016/j.envsci.2011.04.002.
  • KOVAČIČ, G., RAVBAR, N., 2010: Extreme hydrological events in karst areas of Slovenia, the case of the Unica River basin. Geodinamica Acta, 23/1–3: 89-100.
  • RAVBAR, N., 2007: The protection of karst waters: a comprehensive Slovene approach to vulnerability and contamination risk mapping. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna. (poglavja/chapters: 4-8).

 

Cilji in kompetence:

  • Slušatelji spoznajo pomen kraških naravnih virov in druge posebnosti kraškega okolja,
  • spoznajo posebnosti pretakanja voda v krasu in hidrološko variabilnost ter razumejo zakaj so kraški naravni viri zelo ranljivi,
  • spoznajo se z osnovnimi metodami in tehnikami za raziskovanje kraških procesov,
  • razumejo, kakšno znanje je potrebno za učinkovito varovanje kraških naravnih virov in kateri ukrepi so za smiselno načrtovanje dejavnosti na krasu najbolj učinkoviti.

 

Predvideni študijski rezultati:

  • Poznavanje pojmov hidrološka spremenljivost, interakcija med površinsko in podzemno vodo, ekosistemi, ki so odvisni od podzemne vode itd.,
  • sposobnost navajanja posebnosti pretakanja voda v krasu, pomena kraških naravnih virov ipd.,
  • poznajo raziskovalne metode, ki so specifične za raziskovanje krasa,
  • sposobnost kritičnega vrednotenja, kateri so primerni načini varovanja in upravljanja izrabe kraških naravnih virov, poznavanja primerov dobrih praks,
  • sposobnost samostojnega ocenjevanja literature in virov.

 

Načini ocenjevanja:

Ustni izpit (60 %), seminarska naloga (40 %).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI