Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje

Vsebina:

• Študent/-ka spozna pomen pokrajinskih sprememb pri preučevanju sodobnih naravnih procesov, metode in tehnike okoljsko-zgodovinskega preučevanja ter možnosti, ki jih okoljska zgodovina nudi na področju preučevanja naravnih nesreč.
• Študent/-ka poglobi poznavanje (globalnih) pokrajinskih sprememb v predzgodovinski in zgodovinski dobi ter sodobnosti. Spozna tudi možne scenarije prihodnjih pokrajinskih sprememb.
• Študent/-ka spozna temeljne svetovne primere, pri katerih so spremembe naravnega ravnovesja v predzgodovinski in zgodovinski dobi privedle do obsežnih sprememb v pokrajini.
• Študent/-ka spozna poglavitne značilnosti naravnih nesreč v Sloveniji v luči okoljske zgodovine, pri čemer so posebej izpostavljene tiste naravne nesreče, ki so pomembne za družbeno-gospodarski razvoj Slovenije.
• Na primerih iz geološke zgodovine, predzgodovinske dobe in zgodovinske dobe se študent/-ka seznani s poglavitnimi vzroki za naravne nesreče v Sloveniji ter z njihovimi posledicami.
• Študent/-ka se seznani s sodobnimi podnebnimi spremembami in poudarjanjem njihovega pomena za vse pogostejše naravne nesreče. Študent/-ka kritično vrednoti poudarjanje pomena sodobnih podnebnih sprememb za vse pogostejše naravne nesreče s pomočjo okoljsko-zgodovinskih študij, ki kažejo na veliko pogostost naravnih nesreč tudi pred sodobnimi podnebnimi spremembami.

Temeljni literatura in viri:

• Alcantara-Ayala, I., Goudie, A. S. (ur.) 2010: Geomorphological Hazards and Disaster Prevention. Cambridge University Press.
• Alexandrov, V., Gajdusek, M. F., Knight, C. G., Yotova, A. (ur.) 2010: Global Environmental Change: Challenges to Science and Society in Southeastern Europe. Dordrecht: Springer.
• Delort, R., Walter, F. 2002: Povijest evropskog okoliša. Zagreb: Barbat.
• Diamond, J. M.. 2008: Propad civilizacij: kako družbe izberejo pot do uspeha ali propada. Tržič: Učila International.
• Hughes, J. D. 2009: An Environmental History of the World: Humankind’s Changing Role in the Community of Life. London, New York: Routledge.
• IPCC Fifth Assessment Report, 2013. UN.
• Komac, B. 2009: Social memory and geographical memory of natural disasters. Acta geographica Slovenica 49-1, str. 199–226.
• Ogrin, D. 2005: Spreminjanje podnebja v holocenu. Geografski vestnik 77-1, str. 57–66.
• Ogrin, D. 2007: Severe storms and their effects in sub-Mediterranean Slovenia from the 14th to the mid-19th century. Acta geographica Slovenica 47-1, str. 7–24.
• Petrić, H. 2008: Što je povijest okoliša? Historični seminar 6. Ljubljana: Založba ZRC, str. 157–176.
• Radkau, J. 2000: Natur und Macht: Eine Weltgeschichte der Umwelt. München: Beck.
• Štih, P., Zwitter, Ž. (ur.) 2014: Man, Nature and Environment Between the Northern Adriatic and the Eastern Alps in Premodern Tim Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
• Wignall, P. B. 2015: The Worst of Times: How Life on Earth Survived Eighty Million Years of Extinctions. Princeton University Press.
• Worster, D. 1988: The Ends of the Earth: Perspectives on Modern Environmental History. Cambridge: Cambridge University Press.
• Zwitter, Ž., Mrak, I. 2017: Postopno prilagajanje tradicionalne kulturne pokrajine pobočnim procesom: primer iz Podolševe v Karavanka. Geografski obzornik 64, 3-4, str. 40–47.

Cilji in kompetence:

• študent/-ka spozna teorije, teoretične modele ter metodološke pristope in orodja za poglobljeno in kritično spoznavanje, raziskovanje in razumevanje vzrokov in posledic sprememb v pokrajini s poudarkom na vzrokih in posledicah naravnih nesreč;
• študent/-ka spozna uporabo in aplikacijo zgodovinskih virov/dejstev za preučevanje vzrokov, posledic in prilagoditev na naravne nesreče;
• študent/-ka razume in ovrednoti razmerja med naravnimi procesi oziroma naravnimi nesrečami in človekom;
• študent/-ka razume potrebo po ohranjanju naravnega dinamičnega ravnovesja, ter prilagoditve novemu dinamičnemu ravnovesju, če se staro poruši;
• študent/-ka razume vlogo človeka in njegovih dejavnosti skozi zgodovino v luči spreminjanja pokrajine in njenih prilagoditev človekovim posegom;
• študent/-ka prepozna naravnogeografske in družbenogeografske procese v pokrajini, ki vplivajo na vzroke in posledice naravnih nesreč;
• študent/-ka prepozna vidike, ki so pomembni za preventivo in ukrepanje v primeru naravnih nesreč;
• študent/-ka pridobi zmožnost kritične ocene prostorskega in regionalnega razvoja v preteklosti ter načrtovanje prihodnjega razvoja v luči sodobnih globalnih sprememb.

Predvideni študijski rezultati:

• študent/-ka pozna temeljne značilnosti sprememb v pokrajini v predzgodovinskem in zgodovinskem času ter pozna vzroke in pokazatelje (kazalce) teh sprememb;
• študent/-ka razume posledice sprememb pokrajine v predzgodovinskem in zgodovinskem času ter jih aplicira na sedanjost in prihodnost;
• študent/-ka pozna značilnosti in razsežnosti naravnih nesreč v predzgodovinskem in zgodovinskem času v povezavi s konkretno (kompleksno) pokrajinsko stvarnostjo (v prostoru in času);
• študent/-ka zna ovrednotiti pokrajino z vidika naravnih nesreč v predzgodovinskem in zgodovinskem času ter razume tradicionalne prilagoditve in ukrepanja v primeru naravnih nesreč;
• študent/-ka razume sodobne globalne (podnebne) spremembe in njihov vpliv na pojavnost prihodnjih naravnih nesreč ter spremembe v pokrajini.

Načini ocenjevanja:

Izpit (70 %), seminarska naloga (30 %).