OPIS PREDMETA

Izbrane študije krasoslovja


Program:

Okoljske in regionalne študije (3. stopnja)

Modul:
Biodiverziteta in ekologija (3. stopnja)
Paleobiologija in sedimentarna geologija (3. stopnja)
Regionalne študije (3. stopnja)

Koda predmeta: DI016
Letnik: 1. letnik


Nosilka:
Izr. prof. dr. Nataša Viršek Ravbar

ECTS: 6

Obseg: predavanja 30 ur, seminar 5 ur, seminarske vaje 10 ur, terenske vaje 15 ur, samostojno delo 120 ur
Vrsta predmeta: skupni izbirni
Jeziki: slovenski, angleški
Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar, seminarske vaje, terenske vaje, e-učenje.

 

Ostali izvajalci predmeta:
izr. prof. Franci Gabrovšek,
izr. prof. Martin Knez,
doc. dr. Janez Mulec,
izr. prof. Metka Petrič,
izr. prof. Tanja Pipan,
dr. Mitja Prelovšek,
red. prof. dr. Tadej Slabe,
izr. prof. Stanka Šebela,
izr. prof. Nadja Zupan Hajna

 

Učni načrt predmeta (prenesi)

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

 

Vsebina:

Uvodoma bodo predstavljene posebnosti krasa, ki ga ločijo od nekraških okolij. Na podlagi različne izobrazbe predavateljev bo kras predstavljen z več vidikov (geografski, geološki, (mikro)biološki, speleološki, hidrogeološki, fizikalni, kemijski), predvsem pa celostno kot primer kompleksno povezanega dinamičnega okolja. Predstavljena bo aplikativnost tipičnih multi- in interdisciplinarne študije v teku, ki se izvajajo na krasu, s poudarkom na praktičnosti oz. aplikativnosti raziskav. Podrobneje bodo izpostavljene študije vezane na kraške vode (ranljivost, pritiski, viri obremenjevanja, viri pitne vode, sledenje kraških voda), speleobiologijo (ekologija podzemlja, jamsko živalstvo, jamska mikrobiologija), umeščanje infrastrukturnih projektov v prostor (prometnice, kamnolomi, poselitveni prostor, krasoslovni nadzor) ter upravljanje (za)varovanih območij krasa (pristopi, monitoring, ukrepi varstva). Zaradi relativno dobre ohranjenosti kraških območij se bomo posvetili razvojnim izzivom bodočega varovanja kraškega površja in voda. Posebej bodo poudarjene študije v podzemnem okolju, in sicer tako na splošno (kraški vodonosnik, kraške jame) kot v turističnih jamah (upravljanje, monitoring, skrbništvo, sanacija/restavriranje).

 

Temeljni literatura in viri:

  • Knez, M. (ur.), Petrič M. (ur.), Slabe, (ur.), 2011: Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. 1, Voda = Karstology and development challenges on karst. 1, Water. Ljubljana, Založba ZRC: 167.
  • Culver, D. C., Debevec, B., Knez, M., Kovačič, G., Kranjc, A., Mulec, J., Pipan, T., Prelovšek, M., Ravbar, N., Semeja, A., Slabe, T., Šebela, S., Zupan Hajna, N., Knez, M. (ur.), Petrič, M. (ur.), Slabe, T. (ur.), 2012: Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. 2, Gradnja, turizem, ekologija, varovanje = Karstology and development challenges on karst. 2, Construction, tourism, ecology, protection, (Carsologica, 14). Ljubljana, Založba ZRC: 199.
  • Mihevc, A. (ur.), 2005: Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU: 9-99, 300-325.
  • Kozel, P., Mulec, J., Pipan, T., Prelovšek, M., 2018: Afternoon field trip (A) : Postojna Cave System : Tuesday, 19th June 2018, 15:00-20:00 = Popoldansko terensko delo (A) : Postojnski jamski sistem : Torek, 19. junij 2018, 15.00-20.00. V: Prelovšek, Mitja (ur.). Show caves and science : abstracts & guide book = Turistične jame in znanost : povzetki & vodnik. 1st ed. Ljubljana: Založba ZRC, 2018: 14-26.

 

Cilji in kompetence:

  • Holistično (celostno) poznavanje specifičnih in multidisciplinarnih študij kraških okolij,
  • sposobnost interdisciplinarnega (horizontalnega) povezovanja znanstvenih in strokovnih spoznanj na primeru kraškega okolja,
  • usvajanje praktičnih kompetenc pridobivanja, upravljanja in znanstvenega dela na aplikativnih projektih,
  • sposobnost prenosa temeljnih znanstvenih spoznanj v praktično znanje.

 

Predvideni študijski rezultati:

  • Razumevanje vsebin multidisciplinarnega področja krasoslovja,
  • interdisciplinarno preseganje pomanjkljivosti enodisciplinarnih pristopov na primeru krasoslovja,
  • razumevanje povezanosti med naravnim kraškim okoljem in družbo,
  • poznavanje specifičnega načrtovanja razvoja na krasu (narava –> človek) in njegovega varovanja (človek –> narava),
  • apliciranje krasoslovnih pristopov tudi na druga področja naravoslovja, humanistike in družboslovja.

 

Načini ocenjevanja:

Ustni izpit (100 %).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI