Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končan študijski program 1. stopnje ali dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja naravoslovja.

Vsebina:

• Osnove in metodologija raziskav tektonskih struktur,
• slovenske kraške jame in tektonske strukture,
• površinski kraški pojavi in tektonske strukture,
• tektonske strukture in kras v svetu,
• aktivna tektonika in kras.

Temeljni literatura in viri:

• Čar, J. & Gospodarič, R., 1984. O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cerknico. Acta carsologica 12 (1983): 91-106.
• Palmer, A.N., 2007. Cave Geology. Cave Book, Ohio, 454 str. (poglavja/chapters: Cavernous rocks, Influence of cave geology on cave patterns, Geologic studies of caves)
• Šebela, S., 1989. Tektonska zgradba sistema Postojnskih jam. Zbirka ZRC 18. Ljubljana: 112 str.
• Moores E.M, & Twiss R.J, 1995. Tectonics. W.H. Freeman and Company, New York: 415 str. (poglavja/chapters: Introduction, Transform Faults, Strike-Slip Faults, and Related Fracture Zones, Collisions).
• Zang A. & Stephansson, O., 2010. Stress Field of the Earth’s Crust. Springer: 240 str. http://dx.doi.org/10.1007/978-1-4020-8444-7 (poglavja/chapters: Introduction).
• Blatnik, M, Culver, D C., Gabrovšek, F, Knez, M, Kogovšek, B, Kogovšek, J, Liu, H, Mayaud, C, Mihevc, A, Mulec, J, Aljančič, M, Otoničar, B, Petrič, M, Pipan, T, Prelovšek, M, Ravbar, N, Shaw, T R., Slabe, T, Šebela, S, Zupan Hajna, N, Knez, M (Urednik), Otoničar, B (Urednik), Petrič, M (Urednik), Pipan, T (Urednik), Slabe, T (urednik). Karstology in the classical karst, (Advances in karst science). Cham: Springer, cop. 2020. XII, 222 str., doi: 10.1007/978-3-030-26827-5. (poglavja/chapters: Structura-Geological Mapping of Karst Areas).

Cilji in kompetence:

Kras je za Slovenijo ena najbolj prepoznavnih pokrajin, saj predstavlja 43 % ozemlja. Ker leži Slovenija na stiku Evrazijske plošče in Jadranske mikro-plošče, je razvoj krasa močno povezan s tektonskim dogajanjem. Kraški pojavi in voda v krasu pa sledijo predvsem tektonskim strukturnim značilnostim. Zato je pomembno spoznati osnove nastanka tektonskih struktur ter oblikovanje in nastanek kraških pojavov (površinskih in podzemeljskih) glede na te strukture. Vsi večji jamski sistemi v Sloveniji kažejo veliko odvisnost od tektonskih struktur, ki so se oblikovale pri narivanju, gubanju in prelamljanju. Zato mora študent razumeti teorijo nastanka tektonskih struktur, kot tudi povezavo s kraškimi oblikami in zakrasevanjem.

Predvideni študijski rezultati:

Študent je na terenu sposoben razlikovati med različnimi tektonskimi strukturami. Seznanjen je s konkretnimi primeri vpliva tektonskih struktur na zakrasevanje, predvsem za primere iz Postojnske jame, Predjame in Škocjanskih jam. Hkrati je seznanjen tudi z drugimi pomembnejšimi primeri iz sveta npr. iz južne Kitajske, ZDA in evropskih dežel. Z osvojenim znanjem je študent sposoben po literaturi in z lastnimi raziskavami na terenu ovrednotiti tektonske strukture in njihov vpliv na zakrasevanje.

Načini ocenjevanja:

Izpit (90 %), seminarska naloga (10 %).