Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končan študijski program 1. stopnje ali dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja naravoslovja.

Vsebina:

Vsebina predmeta zajema spoznavanje značilnosti krasa, Krasa, slovenskega krasoslovja in krasa po svetu. Trirazsežna kraška pokrajina s svojevrstnim površjem, jamami in kraškimi vodami bo predstavljena celostno (kraška geologija, geomorfologija, hidrologija, biologija in ekologija) in razvojno. Skoraj polovica površine Slovenije je zgrajene iz kamnin, ki zakrasevajo. Študent bo podrobneje seznanjen z nastankom in preperevanjem karbonatov ter z njihovimi splošnimi litostratigrafskimi lastnostmi, sestavo in klasifikacijo. Kras je dinamičen sistem, ki ga v temelju pogojujejo fizikalno-kemični procesi. Spoznal bo, kateri so ti procesi, od česa so odvisni in kakšna je njihova dinamika, seznanil se bo z začetnimi obdobji razvoja jam. Podrobneje bo seznanjen s procesi raztapljanja in izločanja kalcijevega karbonata, transportom snovi v kraškem vodonosniku in osnovami dinamike speleogeneze. Spoznal bo temeljne pojme o značilnostih kraških vodonosnikov in značilnosti pretakanja vode v krasu. Seznanjen bo s povezanostjo med posameznimi komponentami podzemeljskih habitatov ter posledicami delovanja človeka. Spoznal bo podzemlje kot življenjski prostor za podzemeljske organizme ter pomembnost biodiverzitete.

Poglavitne teme:

• slovensko in mednarodno krasoslovje,
• kras v Sloveniji in svetu,
• kraška geologija,
• kraška hidrologija,
• kraške jame,
• raba in varovanje kraškega površja, podzemlja in vod,
• kraška biologija in ekologija podzemeljskih habitatov.

Temeljni literatura in viri:

• CULVER, D. C., PIPAN, T., 2019: The biology of caves and other subterranean habitats, (Biology of habitats). Oxford University Press, New York, 301 str. (poglavja/chapters: 24-40, 119-146, 206-225).
• FORD, D. C., WILLIAMS, P. 2007: Karst Geomorphology and Hydrology. John Wiley & Sons Ltd, Chichester, 562 str. (poglavja/chapters: 1-77, 103-144, 209-270, 401-440).
• GAMS, I., 2004: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Založba ZRC, Ljubljana, 515 str. (poglavja/chapters: 1-206).
• KLIMCHOUK, A. B., FORD, D. C., PALMER, A. N. & DREYBRODT, W. (ur.) 2000: Speleogenesis: Evolution of Karst Aquifers. National Speleological Society, Huntsville AL, 527 str. (poglavja/chapters: 20-123, 224-406).
• TUCKER, M. E. 2001: Sedimentary petrology, An Introduction to the Origin of Sedimentary Rocks. Blackwell Science Ltd., Oxford, 262 str. (poglavja/chapters: 110-165).

Druga literatura bo predstavljena na predavanjih.

Cilji in kompetence:

Predmet uvaja študente v spoznavanje trirazsežne kraške pokrajine, Krasa in krasoslovja kot svojevrstnih in pomembnih delov naravne in kulturne dediščine. Cilji predmeta zajemajo mednarodni pomen našega krasoslovja, zgodovino krasoslovja, spoznavanje osnovnih procesov zakrasevanja s primeri iz Slovenije in sveta.

Študenti bodo razvili temeljne kompetence:

• razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov,
• pregled nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika analizirajo družbeno in prostorsko soodvisnost na lokalni, regionalni, državni, makroregionalni in globalni ravni,
• veščino uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod pri razumevanju in usmerjanju soodvisnosti med človekom in njegovem družbenem in naravnem okolju.

Študenti bodo razvili predmetno specifične kompetence:

• znanje in razumevanje značilnosti krasa in pomen slovenskega krasoslovja v svetu,
• sposobnost multidisciplinarnega razumevanja kraških pojavov.

Predvideni študijski rezultati:

Študent bo spoznal pomen in razvoj krasoslovja v slovenskem prostoru in v svetu. Spoznal bo procese zakrasevanja (fizikalno-kemične procese, geološke osnove zakrasevanja, obdobja razvoja krasa). Seznanil se bo s kraškim vodonosnikom in kraškim ekosistemom. Osvojil bo znanje o uporabnosti temeljnih izsledkov za načrtovanje življenja v občutljivi kraški pokrajini in njeno varovanje.

Znanje in razumevanje:

• razume teoretske osnove krasoslovja in jih zna aplicirati na praktične primere in probleme,
• zastavljene naloge zna reševati po smiselnem zaporedju in zna pripraviti okvirno strokovno oceno določenega področja.

Načini ocenjevanja:

Izpit (90 %), seminarska naloga (10 %).