OPIS PREDMETA

Paleobiologija in evolucija vretenčarjev


Program:

Okoljske in regionalne študije (3. stopnja)

Modul:
Paleobiologija in sedimentarna geologija (3. stopnja)

Koda predmeta: DIP02
Letnik: Brez letnika


Nosilec:
Izr. prof. dr. Aleksander Horvat

ECTS: 9

Obseg: predavanja 30 ur, seminar 30 ur, vaje 30 ur, samostojno delo 180 ur
Vrsta predmeta: izbirni na modulu
Jeziki: slovenski, angleški
Metode poučevanja in učenja: predavanja, e-učenje, diskusije, seminarji, praktične vaje

 

Učni načrt predmeta (prenesi)

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Vpis v 1. letnik.

 

Vsebina:

Predavanja:

  • Uvod v paleontologijo vretenčarjev
  • Značilnosti in izvor vretenčarjev
  • Brezčeljustnice (Agnatha)
  • Ribe oklepnice (Placodermi)
  • Akantodiji
  • Hrustančnice (Chondrichthyes)
  • Kostnice (Osteichthyes)
  • Mesnatoplavutarice (Sarcopterygii); razvoj nog iz plavuti
  • Dvoživke (Amphibia) – zavzetje kopnega
  • Izvor amniotov in termoregulacija
  • Anapsidi, diapsidi in sinapsidi; kladogrami
  • Permski sinapsidi; “sesalcem podobni plazilci”
  • Permsko-triasna izumiranja
  • Mezozojski morski reptili; vodne prilagoditve
  • Želve
  • Arhozavri; krokodili in pterozavri
  • Izvor dinozavrov
  • Ornithischia
  • Zavropodi
  • Teropodi
  • Izvor ptičev (Aves) in njihovo širjenje
  • Mezozojski sesalci
  • Kredno-terciarna izumiranja
  • Razcvet sesalcev v kenozoiku
  • Eocenski sesalci in izvor današnjih skupin
  • Oligo-miocenski sesalci in spreminjanje habitatov
  • Pomen biogeografije
  • Pleistocenski sesalci
  • Pleistocensko-holocenska izumiranja

 

Vaje:

  • Fosilni ostanki vretenčarjev
  • Značilnosti kosti, dermalnih struktur in zob
  • Zgradba in histologija skeletnih tkiv pri različnih skupinah vretenčarjev
  • Laboratorijske tehnike
  • Skeletna rast; ontogenetski razvoj
  • Primerjalna osteologija I (lobanja)
  • Primerjalna osteologija II (postkranialni skelet)
  • Zobje; njihova oblika in funkcija pri različnih skupinah vretenčarjev
  • Življenjska okolja, depozicijski in tafonomski procesi
  • Uporaba filogenetske analize

 

Seminar:

  • Izbrana poglavja iz paleontologije vretenčarjev

 

Temeljni literatura in viri:

Izbrana poglavja in članki iz:

  • Anderson, J. S. & Suess, H.-D. (eds.), 2007: Major Transitions in Vertebrate Evolution (Life of the Past). – Indiana University Press, 1-432.
  • Benton, J. M., 2014: Vertebrate Palaeontology. – Wiley-Blackwell, 4th ed., 1-480.
  • Brett-Surman, M. K., Holtz, T. R. & Farlow, J. O., (eds.) 2012: The Complete Dinosaur (Life of the Past). – Indiana University Press, 2nd ed., 1-984.
  • Carroll, R. L., 1988: Vertebrate Paleontology and Evolution. – W. H. Freeman and Company, 1-698.
  • Cowen, R., 2013: History of Life. – Wiley-Blackwell; 5th ed., 1-312.
  • Hall, B. K., 2015: Bones and Cartilage: Developmental and Evolutionary Skeletal Biology. – Academic Press, 2nd ed., 1-920.
  • Schmid, E., 1972: Atlas of Animal Bones. – Elsevier, 1-159.
  • Thomason, J. J. (ed.), 2008: Functional Morphology in Vertebrate Paleontology. – Cambridge University Press, 1-296.
  • Journal of Vertebrate Paleontology (Society of Vertebrate Paleontology)

 

Cilji in kompetence:

Pri tem predmetu bodo študentje dobili poglobljen pregled evolucije vretenčarjev skozi geološki čas s poudarkom na njihovih filogenetskih povezavah, paleobiologiji, funkcionalni morfologiji, specifičnih adaptacijah na različne paleoekološke pogoje in posledicah sprememb v okolju. Temu teoretičnemu delu bo pridruženo še praktično usposabljanje, ki bo osredotočeno na različne laboratorijske tehnike, histologijo skeletnih tkiv, primerjalno osteologijo, določanje skeletnih delov in študij fosilnih primerkov glavnih vretenčarskih skupin. Namen tega predmeta je tudi razvijati študentove sposobnosti za iskanje odgovorov na znanstvena vprašanja s področja paleontologije vretenčarjev.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študentje bodo:

  • pridobili široko znanje o fosilnem zapisu vretenčarjev
  • sposobni prepoznati in opisati značilnosti glavnih skupin vretenčarjev
  • sposobni interpretirati ključne dogodke in prehode v evoluciji vretenčarjev
  • osvojili trenutno poznavanje filogenetskih povezav med glavnimi skupinami vretenčarjev (izumrlih in še živečih)
  • razumeli paleogeografsko razširjenost glavnih skupin vretenčarjev v različnih geoloških obdobjih
  • seznanjeni z razvojem našega razumevanja, kako so npr. dinozavri funkcionirali kot živa bitja
  • imeli teoretično in praktično podlago za uporabo filogenetske analize
  • sposobni določiti različna skeletna tkiva in elemente
  • sposobni prepoznati sledi različnih tafonomskih procesov
  • vedeli, kako priti do relevantnih informacij in uporabiti ustrezne raziskovalne metode na področju paleontologije vretenčarjev

 

Načini ocenjevanja:

Izpit – teoretični del (40 %), izpit – praktični del (40 %), seminar (20 %).

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI