Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih pogojev.

Vsebina

1. Zabeležena dejstva prebivalstvenega gibanja 21. stoletja: od prebivalstvene eksplozije k prebivalstveni imploziji:

• padec rodnostnih stopenj povsod po svetu;
• retorika demografske krize;
• posledice nizke rodnosti;
• nizka rodnost “domačinov” in priselitve “tujcev”;
• odziv politike in znanosti na družbene posledice nizke rodnosti.

2. Človeška reprodukcija – zagotavljanje kontinuitete posameznika in skupnosti:

• od reprodukcije vladarja k reprodukciji državljanov (biopolitika);
• strah pred preobljudenostjo (Malthus, Darwin, J. Stuart Mill, Spencer, Fiske);
• prvi demografski prehod (1850 do 1950) in strah pred prebivalstveno degeneracijo (evgenika, socialni darvinizem, nacionalizmi ob koncu 19. stoletja in kolonializem);
• ideološko ozadje oblikovanja demografije kot znanstvene discipline;
• od opisa k analizi demografskega prehoda (Evropski rodnostni projekt 1963-1979).

3. Demografska antropologija ali demografija onstran številk:

• drugi demografski prehod (1965; padec rodnostnih stopenj pod enostavno obnovo prebivalstva) in večkulturna Evropa (priselitve v šestdesetih letih 20. stoletja);
• predhodniki demografske antropologije;
• antropološka kritika evropocentričnih in evolucijskih predpostavk teorij demografskega prehoda;
• umestitev rodnosti: kultura, zgodovina, spol in oblast v reproduktivnem življenju posameznika (celostna demografija ali demografska antropologija).

4. Antropološki pristopi k preučevanju prebivalstvenega gibanja:

• institucionalizacija antropološke demografije;
• terenske metode antropološke demografije kot prispevek (ne nadomestilo) k demografskim metodam; “opazovati nepričakovano”;
• prispevek antropoloških teorij in ne le metod;
• zgledi študij primerov.

5. Etnografije:

• ideologije reprodukcije in “pravilna” stališča o rojstvu in materinstvu;
• materinstvo med tradicijo in modernostjo;
• zgledi etnografij “kolonialnih in postkolonialnih” praks rodnostnega vedenja;
• zgledi etnografij “evropskih” praks rodnostnega vedenja.

Temeljna literatura in viri

• Kreager, Philip in Bochow, Astrid (eds.). 2017. Fertility, conjuncture, difference: anthropological approaches to the heterogeneity of modern fertility declines. Oxford, New York: Berghahn Book.
• Douglass, Carrie B. et al. 2005. “Introduction”. In: C. B. Douglass (ed.). Barren States: The Population “Implosion” in Europe, Oxford and New York: Berg, pp. 1–28.
• Johnson-Hanks, Jennifer. 2008. Demographic transitions and modernity. Annual Review of Anthropology, 37: 301–15.
• Coleman, David. 2006. Immigration and Ethnic Change in Low-Fertility Countries: A Third Demographic Transition. Population and Development Review, 32 (3): 401–446.
• Gal Susan in Gail Kligman. 2000. The Politics of Gender After Socialism. A Comparative – Historical Essay, Princeton, New Jersey: princeton Univ. Press. (Reproduction as Politics: 15-21.)
• Greenhalgh, Susan. 1995. Anthropology theorizes reproduction: Integrating practice, political economic, and feminist perspectives. v: Greenhalgh, Susan, eds., Situating Fertility. Anthropology and demographic inquiry: 5-12.
• Van De Kaa, J. Dirk. 1987. Europe’s Second Demographic Transition. Population Bulletin, 42(1): 3-44.
• Kertzer David I. in Tom Fricke. 1997. Toward an Anthropological Demography. v: Kertzer David I. in Tom Fricke, eds., Anthropological Demography. Toward a New Synthesis: 1-20.
• Kreager, Philip (1997). Population and Identity. In: D. I. Kertzer and T. Fricke (eds.). Anthropological Demography: Toward a New Synthesis, Chicago & London: The University of Chicago Press, pp. 139–174 (selected pp. 148–174).
• Greenhalgh, Susan. 1995. Anthropology theorizes reproduction: Integrating practice, political economic, and feminist perspectives. v: Greenhalgh, Susan, ed., Situating Fertility. Anthropology and demographic inquiry: 12-27.
• Basu, Alaka Malwade in Peter Aaby. 1998. Introduction: Approaches to Anthropological Demography. v: Alaka Malwade Basu in Peter Aaby, eds., The Methods and Uses of Anthropological Demography: 1-21.
• Bertaux, Sandrine (2011). Reproduce or perish? The artefact of the fertility concept and the French School of Demography. Historical Social Research, 36 (2): 120–139.
• Krause, Elizabeth L. (2006). Dangerous demographies and the scientific manufacture of fear. The Corner House, Briefing paper, 36.
• Melegh, Attila (2016). Unequal Exchanges and the Radicalization of Demographic Nationalism in Hungary. Intersections. East European Journal of Society and Politics, 2 (4): 87–108.
• Marchesi, Milena (2012). Reproducing Italians: contested biopolitics in the age of ‘replacement anxiety’. Anthropology & Medicine, 19 (2): 171–188.

Cilji in kompetence:

Ker retorika demografske krize 21. stoletja s pomočjo metafor o “izumiranju razvitega sveta”, “smrti naroda”, “reproduktivni lenobi mladih” zakriva prepletanje državnih, narodnih, rasnih, etničnih, spolnih in razrednih interesov, bodo študentke in študenti skozi predstavitev kratkega historiata preučevanja rodnosti in izsledkov, zlasti etnografskih študij, vpeljani v kompleksno problematiko prebivalstvenega gibanja, tj. rodnosti, smrtnosti in migracij. Slušateljice in slušatelji bodo pridobili bolj poglobljena znanja in vpoglede v presoje in pristope demografske antropologije, ki se vedno bolj uveljavlja prav s presojo teoretično-metodoloških pomanjkljivosti obsežnih empiričnih raziskav.

Predvideni študijski rezultati:

Razumevanje

• t.i. prebivalstvene problematike od teoretizacij Malthusa dalje;
• teoretizacij t.i. prvega, drugega in tretjega demografskega prehoda in njihove kritike;
• antropoloških konceptov in teoretizacij demografskega diskurza;
• antropološke pristope in metodologije preučevanja vsebin, povezanih s prebivalstvenim gibanjem

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom

Načini ocenjevanja

• Krajši pisni izdelek (20 %),
• javni nastop ali predstavitev (20 %),
• končno ocenjevanje (60 %).