Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Končana 2. bolonjska stopnja ustrezne smeri ali univerzitetni študij VII stopnje.

Vsebina:

• pokrajina kot prostorski sistem součinkovanja človeka in narave
• pokrajinski elementi in njihove funkcije v preteklosti in sodobnosti
• trajnostni razvoj kulturne pokrajine kot sinergija med varovanjem in razvojem
• upravljanje naravnih in družbenih virov na primeru trajnostnega upravljanja skupnih virov in naravnih nesreč
• pomen in varovanje materialne in nematerialne dediščine v pokrajini
• ekosistemske storitve, ki jih nudijo pokrajine
• zgodovinski razvoj upravljanja pokrajin in primerjava načinov upravljanja pri nas in v drugih (predvsem sosednjih, npr. alpskih) državah.

Temeljni literatura in viri:

• Biggs, R. M. Schlüter, M.L. Schoon (eds) (2015). Principles for Building Resilience – Sustaining Ecosystem Services in Social-Ecological Systems. Cambridge University Press.
• Bogataj, N. (ed) (2013). Znamenja trajnosti. Ljubljana. Internet: http://arhiv.acs.si/publikacije/Znamenja_trajnosti_ACS_mini_za_objavo_na_www.pdf (10. 2. 2015).
• Burby, R. I. 1998: Cooperating with nature – confronting natural hazards with land-use planning for sustainable communities. Washington.
• Duraippah, A. K., Asah, S. T., Brondizio, E. S., Kosoy, N., O’Farrell, P. J., Prieur-Richard, A., Subramanian, S. M., Takeuchi, K. (2014). Managing the mismatches to provide ecosystem services for human well-being: a conceptual framework for understanding the New Commons. Current Opinion in Environmental Sustainability 7. Amsterdam.
• Fisher, B., Turner, R. K., Morling, P. (2009). Defining and classifying ecosystem services for decision making. Ecological Economics 68-3. Amsterdam.
• Mikoš, M., Fazarinc, R., Majes, B. 2007: Delineation of risk area in Log pod Mangartom due to debris flows from the Stože landslide. Acta geographica Slovenica 47-2.
• Ostrom, E. (2005). Understanding Institutional Diversity. Princeton University Press.
• Petek, F., Urbanc, M. (2007). Skupna zemljišča v Sloveniji. Geografski vestnik 79-2. Ljubljana.
• Renn, O. 2008: Risk governance – coping with uncertainty in a complex world. London.
• Walker, G., Whittle, R., Medd, W., Watson, N. 2010: Risk governance and natural hazards. http://eprints.lancs.ac.uk/49475/1/WP2_final.pdf
• Wisner, B., Blaikie, P., Cannon, T., Davis, I. 1994: At risk – natural hazards, people’s vulnerability and disasters. Routledge.
• Zhou, H., Wang, J., Wan, J., Jia, H. 2010: Resilience to natural hazards: a geographic perspective. Natural Hazards 53-1.
• Zorn, M., Komac, B. 2015: Naravne nesreče kot razvojni izziv. Globalni izzivi in regionalni razvoj. Ljubljana.

Cilji in kompetence:

Namen predmeta je seznaniti študente s konceptom pokrajine kot družbeno-naravnim sistemom, pri katerem ima pomembno vlogo interakcija človeka in narave.

Cilj predmeta je študentom pokazati, da s spreminjanjem pokrajine človek spreminja tudi njene funkcije in procese v njej. To med drugim vpliva na ekosistemske storitve in hidro-geomorfne procese, ki povzročajo naravne nesreče.

Pri trajnostnem upravljanju je ključno poznavanje pokrajinskih elementov in njihovih funkcij ter s tem povezanih procesov, na katere lahko vplivamo z upravljanjem. Ker je upravljanje trajnostno naravnana dejavnost, bo spoznavanja materialne in nematerialne dediščine v pomoč pri spoznavanju pokrajine in procesov v njej, posebej z ozirom na njihovo varovanje.

Študentom bodo predstavljeni tudi pomen upravljanja s skupnimi viri in prilagoditve na naravne nesreče.
Študentje bodo s sintezo pridobljenega znanja in primerjalnimi metodami dobili vpogled v delovanje pokrajine in transdisciplinarno raziskovanje.

Predvideni študijski rezultati:

• Poznavanje metod in konceptov pri razumevanju pokrajine
• Poznavanje sodobnih raziskovalnih področij pri trajnostnem upravljanju pokrajine
• poznavanje temeljnih metod upravljanja s pokrajino
• poznavanje temeljnih procesov v pokrajini in njihove soodvisnosti.

Načini ocenjevanja:

Seminarska naloga (90 %), ustni zagovor (10 %).