Vabljeni na predstavitve doktorskih disertacij na študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela III.

V četrtek, 19. junija 2025 ob 15. uri bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, Špela Antloga predstavila svojo doktorsko disertacijo z naslovom:

Metafora med besedilom in slovarjem: korpusno podprta analiza glagolskih metafor v slovenščini.

(Povzetek predstavitve.)

Mentorica: red. prof. dr. Andreja Žele.

Somentorica: izr. prof. dr. nataša Jakop.

Komisija: doc. dr. Mateja Jemec Tomazin (ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU), doc. dr. Mija Michelizza in izr. prof. dr. Darinka Verdonik (FERI UM).

Predstavitev bo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

V torek, 1. julija 2025 ob 16. uri bo na modulu Humana geografija Marko Senčar Mrdaković predstavil svojo doktorsko disertacijo pred oddajo v postopek ocenjevanja in zagovora, z naslovom:

Konflikti v procesih družbenih inovacij na območju starega mestnega jedra Koper.

(Povzetek predstavitve.)

Mentor: doc. dr. Jani Kozina.

Somentorica: izr. prof. dr. Valentina Gulin Zrnić.

Komisija: doc. dr. David Bole (ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU), doc. dr. Aidan Cerar (IPOP in DOBA Fakulteta) in doc. dr. Neža Čebron Lipovec (FHŠ UP in FF UL).

Predstavitev bo v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

https://us02web.zoom.us/j/82364119674?pwd=aJOrd21qcbme5ef5M6KVn6QUl2KpAr.1

Obveščamo vas, da bo v sredo, 11. junija 2025, ob 12. uri, Adriana Sabo na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

“Me Fancy, You Nothing”: Mechanisms of Producing the Empowered Femininity within the Contemporary Balkan Music Industry

[“Ja fensi, ti nula”: mehanizmi ustvarjanja opolnomočene ženskosti v sodobni balkanski glasbeni industriji].

Povzetek doktorata.

Mentorica: izr. prof. dr. Ana Hofman.

Komisija: znanstvena sodelavka dr. Mojca Kovačič (ZRC SAZU), red. prof. dr. Tanja Petrović (ZRC SAZU in PŠ ZRC SAZU) in doc. dr. Mojca Piškor (Akademija za glasbo, Zagreb).

Zagovor bo v angleškem jeziku v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vir fotografije

Vabimo vas na gostujoči predavanji, ki jih bo na modulu Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja imel prof. dr. Werner Bonefeld:

V torek, 3. junija 2025 ob 16. uri:

Denar in njegova moč.

Predavanje bo obravnavalo denarno formo kapitalističnega bogastva. Zagovarjali bomo trditev, da je zadovoljevanje potreb drugotnega pomena v primerjavi z zahtevo po ustvarjanju denarja iz denarja. V tem okviru bomo raziskali kapital kot proces ustvarjanja denarja iz denarja, skušali pokazati, da je v kapitalizmu čas denar, in preučili utelešenost njegove moči. V kapitalizmu denar vlada – kar ni moč zamenjati za denar nima vrednosti. Zakaj, kako in s kakšnimi posledicami je temu tako?

V sredo, 4. junija 2025 ob 16. uri:

Ekonomska prisila in kritika trpljenja.

Za Marxa je bila v njegovi kritiki politične ekonomije prednostna skrb razviti konceptualizacijo kapitalističnih družbenih odnosov. Sprašuje se: »Kaj je nujno in neizogibno v danem produkcijskem sistemu?« Na drugi strani je za Adorna kapitalizem najbolj zaznaven tam, kjer boli. Zateče se k človeškemu trpljenju kot ključu za razumevanje družbene realnosti kapitalizma. V predavanju ne bo šlo za to ali je Adornov obrat k človeškemu trpljenju jedro njegove negativne dialektike in ali je Marx logik kapitalistične družbene narave. Zanimalo nas bo branje tega, kar Marx imenuje »kritika celotnega sistema ekonomskih kategorij«, v prizmi Adornove določene negacije. Rekli bomo, da je »ekonomska prisila« ustrezen izraz za takšno branje.

Predavanji bosta v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Werner Bonefeld je profesor emeritus na Univerzi v Yorku (VB) in pridruženi profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Poučuje Sodobno kritično teorijo v Zahodnem Marksizmu na Univerzi v Pekingu. Njegova zadnja knjiga je A Critical Theory of Economic Compulsion. Wealth, Suffering, Negation (Routledge, 2023) in monografijo o Adornu in Marxu, ki je izšla v souredništvu s Chrisom O’Kaneom. S slednjim je tudi sourednik zbirke pri Bloomsbury: Critical Theory and the Critique of Society.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Psihoanaliza in družbena vez, imel izr. prof. dr. Peter Klepec:

»Važno, da je dobra atmosfera«

V predavanju bomo obravnavali problematiko vzdušja. Vzdušje je danes nekaj zelo zaželenega, čeprav ni čisto jasno, za kaj sploh gre. Vsi politični akterji, ne glede na njihovo politično barvo, se danes strinjajo, da v družbi ne vlada dobra družbena klima in da nujno potrebujemo boljšo »družbeno atmosfero«. A na kaj se to sploh nanaša? V predavanju si bomo ogledali, kakšne izraze poznamo za vzdušje, v čem so razlike med njimi, kako je vzdušje povezano z ideologijo in politiko, predvsem pa, kje in v čem se nahajajo tiste družbene spremembe, ki so vzdušje danes pripeljale v ospredje ter ga naredile za najbolj »zaželjeno robo«.

Predavanje bo v četrtek 29. maja 2025, ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Dr. Peter Klepec je znanstveni svetnik na Inštitutu za filozofijo ZRC SAZU ter izredni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na sodobno francosko filozofijo, nemški idealizem, lacanovsko psihoanalizo ter kritiko ideologije. Objavil številne članke o Kantu, Heglu, Freudu, Lacanu, Deleuzu, Badiouju, Foucaultu, Rancièreju, Lyotarda, Lefortu, Habermasu, Negriju, Agambenu, Laclau itn. ter monografije Vznik subjekta, (Philosophica, Series Moderna, 2004), Kapitalizem in perverzija. 1, Dobičkonosne strasti, (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2008), Kapitalizem in perverzija 2: Matrice podrejanja, (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2019).

Vabljeni!

Photo by Алексей Вечерин

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Mija Michelizza:

Knjiga med analognim in digitalnim: slovarski vidik.

V sodobnem času se vse več funkcionalnosti uveljavlja tudi v digitalni obliki. Oglasna deska je bila včasih samo na steni, z uveljavitvijo spleta pa je dobila tudi svojo digitalno različico. Če smo včasih sestanke in druge pomembne načrtovane dejavnosti zapisovali na koledar v analogni obliki, se danes poleg te uveljavlja tudi digitalna oblika. Ker nas zanima, kako v splošnem razlagalnem slovarju prikazati (tudi) digitalno obliko različnih pojavnosti, bomo uvodoma predstavili, kako se v izbranih slovarskih razlagah prve izdaje SSKJ izkazuje pomenska prvina tiska (v sopostavitvi z rokopisom). V predavanju se bomo osredinili na pojmovno polje knjige ter si ogledali, kako je knjiga predstavljena in kaj vse predstavlja knjigo v 1. izdaji SSKJ. Razmišljali bomo, na kakšen način in v katerih segmentih slovarskih sestavkov prikazovati spremembe, ki jih je prinesla digitalna revolucija. Koncepti, kot je knjiga, so v sodobnem času tako spremenjeni, da je v povezavi s to tematiko nujen pretres redakcijskih načel za sodobni razlagalni slovar.

Predavanje bo v torek, 27. maja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Mija Michelizza je raziskovalka na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s sodobno leksikologijo in leksikografijo, tudi v povezavi z novostmi, ki jih prinašajo splet in drugi elektronski mediji, ter determinologizirano leksiko v splošnih razlagalnih slovarjih. Je soavtorica in sourednica slovarja eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, sodeluje pri Sprotnem slovarju slovenskega jezika in Šolskem slovarju slovenskega jezika. Je tudi soavtorica splošnih razlagalnih slovarjev SSKJ2 in Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Sodeluje v uredniškem odboru Jezikovne svetovalnice in je glavna sourednica revije Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies. Vodi Sekcijo za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije, ki vsako leto 16. oktobra ob mednarodnem dnevu slovarjev organizira niz dogodkov, posvečen slovarjem in slovaropisju.

Vabljeni!

Photo by Ekaterina Swiss

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel prof. dr. Matej Šekli:

O jezikovni normativnosti nenormativno.

V predavanju bo predstavljen pogled na kodifikacijsko normo slovenskega knjižnega/standardnega jezika s stališča zgodovinskega jezikoslovja. To jezikovno stanje v različnih jezikovnih različicah, tj. zemljepisnih (geolektih) in družbenih (sociolektih) ter obojih časovnih (kronoloketih), pojasnjuje v okviru jezikovnega spreminjanja. Nastalo jezikovno raznolikost (lingvodiverziteto) torej preučuje na časovni, prostorski/zemljepisni in družbeni ravni (diahronija, diatopija, diastratija). Na izbranih primerih iz (narečne in knjižne) slovenščine bodo ponazorjene nekatere dihotomije knjižne norme, kot so npr. neproduktivno in produktivno (bukov, lipov/češnjev : čijin), znanstveno- in ljudskoetimološko (espreso : ekspreso), »knjižno« in »narečno« (goriški : gorički), ljudsko in učeno (Žid : Jud), sistemsko in nesistemsko normirano (delaVec : plesaLec), prevzeto in prevedeno (heiligenkreuški : svetokriški), korektno in hiperkorektno (Ko[w]pa : Ko[l]pa).

Predavanje bo v torek, 20. maja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Prof. dr. Matej Šekli na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete s področja primerjalnega slovanskega jezikoslovja in je sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegova znanstvenoraziskovalna področja so primerjalno slovansko jezikoslovje, zgodovinska slovnica in dialektologija slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter slovenščina v stiku s sosedskimi jeziki. Je avtor treh znanstvenih monografij – to so Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici (2008), Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: Od praindoevropščine do praslovanščine (2014) in Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov (2018) – ter soavtor dveh jezikovnih atlasov: OLA (Obščeslavjánskij lingvistíčeskij átlas ‘Slovanski lingvistični atlas’) in SLA (Slovenski lingvistični atlas).

Vabljeni!

Photo by Lum3n

Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Oblikovanje pojmov, ki ga bo imel doc. dr. Aleš Bunta:

Nietzschejev koncept »utelešena zmota« in Kantov »paralogizem osebnosti«.

Četudi ostaja v senci nekaterih drugih, bolj znanih konceptov – genealogije, večnega vračanja enakega in volje do moči – Nietzschejev koncept utelešenih, živih zmot (einverleibte Irrtümer) predstavlja osrednji vezni člen njegove filozofije. Zanimivo pa je, da je ta ključni pojem v sodobni sekundarni literaturi najpogosteje obravnavan pod kantovsko obarvanim izrazom »transcendentalna zmota«. Sam izraz v določenih pogledih ni napačen: utelešeno zmoto je namreč mogoče opisati kot zmoto, ki pogojuje izkustvo; prav tako – podobno kot pri Kantovi transcendentalni iluziji – tudi za utelešeno zmoto velja, da je zaradi njene inherentnosti zgradbi mišljenja ne moremo preprosto odpraviti z razkritjem. Kljub temu pa izraz »transcendentalna zmota« še zdaleč ne zajame celotnega pomena pojma utelešene zmote, ki vključuje tako epistemološke kot psihološke in evolucijske vidike. Pokazali bomo celo, da sta notranji dinamiki Nietzschejeve utelešene zmote in Kantove transcendentalne iluzije v nekem pogledu diametralno nasprotni. Po uvodnem delu bo predavanje potekalo kot skupno branje in sistematična analiza daljših razdelkov iz poglavja »O paralogizmih čistega uma« Kantove Kritike čistega uma ter širšega izbora Nietzschejevih del.

Predavanje bo v četrtek, 15. maja 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Aleš Bunta je specialist za Nietzschejevo filozofijo, njeno razmerje z Nemškim idealizmom, njene odmeve v sodobni filozofiji in širšo aktualnost Nietzschejevih idej in konceptov. Obsežen korpus njegovih raziskav je posvečen tudi problematiki kartezijanskega cogita, zlasti vprašanju tako imenovanih anticipacij cogita pri Avguštinu in Tomažu Akvinskem. Ukvarja se tudi s tematikami kot so neumnost, perverzija, življenje v času sodobnih tehnologij in stripovska umetnost. Za njegovo raziskovalno delo je značilno vključevanje v interdisciplinarne raziskave: med drugim je v sodelovanju s fiziki obravnaval večni filozofski problem (ne)obstoja praznine, ter sodeloval pri projektu, ki si je prizadeval podati oceno vplivov nevroznanstvenih odkritij na področje prava.

Vabljeni!

Photo by Giovanni Calia

Vabimo vas na cikel javnih predavanj, ki ga na doktorskem modulu Kulturna zgodovina organizirata Podiplomska šola ZRC SAZU in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V četrtem predavanju cikla bo predaval doc. dr. Martin Pogačar:

Alternativna kultura (YU1980ih) v tehno-zgodovinski perspektivi.

‘Alternativa’ ima pogosto močan politični, mobilizacijski, kulturni naboj. Napeljuje na detektiranje, artikulacijo in prakse drugih in drugačnih možnosti. V družbeno-političnih parametrih se vprašanje alternative in alternativne kulture pogosto razume v kontekstu odnosa med sredinsko kulturo (mainstream) ter subkulturnimi, robnimi, družbeno-kritičnimi, mladinsko-uporniškimi praksami, ki obstoječe stanje problematizirajo, presprašujejo, rušijo, a pri tem nujno ostajajo v konstitutivnem odnosu s problematizirano ‘sredinskostjo’.

V tem smislu predavanje odpira vprašanja: Kaj je alternativa? Kakšne so značilnosti zgodovinskih in tehnolških okoliščin, v katerih je prišlo do vznika alternativnih kulturnih praks? Kako funkcionira alternativa v perspektivi jugoslovanskega socializma? In osrednje vprašanje, kako lahko opredelimo in analiziramo alternativne kulturne prakse jugoslovanskih 1980ih?
V iskanju obrisov odgovorov bomo vprašanje alternative umestili v zgodovinske, politične in tehnološke procese in spremembe, ki so zaznamovali obdobje modernosti na naših prostorih in se posveli vprašanju pomena besede, insfrastrukturnih pogojev vzpostavljanja (političnih) skupnosti ter prepleta alternativne kulture s politiko in umetnostjo. Osrednji del predavanja bo posvečen konceptualni analizi vznika in prakse alternativne kulture v 1980-ih v Sloveniji.

Predavanje bo v angleškem jeziku v četrtek, 15. maja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Martin Pogačar se ukvarja s spominom v digitalnih medijskih ekologijah, povezavami med tehnologijo in spominom, pa tudi z jugoslovansko popularno kulturo in industrijsko dediščino. Pri tem ga zanima zlasti vpliv medijev na procese in prakse posredovanja, beleženja in prisedanjanja preteklosti ter s tem povezani družbeni imaginariji, ki izraščajo iz prepleta tehnologije, medijev in spominskih praks.

Vabljeni!

Foto: Leo Caharija

Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel doc. dr. Boštjan Nedoh:

»I canʼt breathe«: dihanje, travma, subjektivnost – od Pokola nedolžnih do Georga Floyda.

Ko so štirje beli policisti 25. maja 2020 v Minneapolisu v ZDA ubili nedolžnega temnopoltega Georga Floyda, so v množičnih protestih proti policijskemu rasistično motiviranemu nasilju in brutalnosti, ki so sledili, odmevale Floydove zadnje besede: »I canʼt breathe!« Floyd je namreč umrl zaradi zadušitve, do katere je prišlo zato, ker je policist Derek Chouvin ob uporabi sile s kolenom tako močno pritiskal nad Floydov vrat, da ga je s tem zadušil. Floyd preprosto ni mogel več dihati, umrl je hlastajoč za zrakom. Izhajajoč iz tega primera, bo predavanje osvetlilo vez med dihanjem, travmo in subjektivnostjo, ki jo lahko v zelo podobnih zastavitvah zasledimo pri sicer zelo različnih avtorjih na področjih zgodovine filozofije (Aristotel, Benjamin, Kierkegaard, Deleuze), psihoanalize (Freud, Lacan), literature (Beckett, Kafka) in slikarstva (Poussin, Bacon). Navkljub razlikam, je pri vseh naštetih mogoče opaziti podobno dojemanje vezi med dihanjem in subjektivnostjo, v skladu s katerim dihanje označuje nek travmatičen rez, ki ni samo zunanji pogoj možnosti subjektivnosti, temveč predstavlja tudi notranji moment njene konstitucije.

Predavanje bo v torek, 13. maja 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Boštjan Nedoh je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, kjer je zaposlen od leta 2010. Raziskuje na presečišču med sodobno filozofijo, teoretsko psihoanalizo, biopolitiko, politično teologijo in kritičnimi ekonomskimi in družbenimi teorijami. Članke je objavil v domačih in mednarodnih revijah kot so: Problemi, Filozofski vestnik, Časopis za kritiko znanosti, Law, Culture and the Humanities, Angelaki, Political Theology, Journal for Cultural Research in Paragraph. Je avtor monografije Ontology and Perversion: Deleuze, Agamben, Lacan (Rowman and Littlefield International, 2019), ter sourednik zbornikov Lacan and Deleuze: A Disjunctive Synthesis (Edinburgh University Press, 2017) in Objective Fictions: Philosophy, Psychoanalysis, Marxism (Edinburgh University Press, 2022). Kot gostujoči predavatelj je predaval oziroma predava na University of New Mexico (USA), University of Manchester, Lancaster University in Cardiff University.

Vabljeni!

Photo by John on Unsplash