Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija, ki ga bo imela red. prof. dr. Jožica Škofic:
Gorenjska jezikovna krajina skozi prizmo narečnih zemljepisnih lastnih imen.
Jezikovno krajino gorenjskega podeželja je v zadnjih letih med drugim vidno zaznamovala tudi akcija zbiranja in obeleževanja hišnih imen (prim. www.hisnaimena.si), s katero so gorenjske občine v sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske in Raziskovalno agencijo Sora (vse pod vodstvom Klemena Klinarja in v sodelovanju z dialektologinjo) od leta 2009 dokumentirale že 16026 hišnih imen in s tablicami s hišnimi imeni označile preko 7500 domačij. Hišna imena so na tablicah zapisana v poenostavljenem narečnem zapisu (uporabljene so črke knjižne abecede in polglasnik ter osnovna naglasna znamenja), pri čemer je bilo treba sprejeti marsikateri kompromis med jezikoslovno (dialektološko) stroko in sprejemljivostjo zapisa za domačine, ki se s temi imeni identificirajo. Hišna imena so tako dokumentirana in javnosti predstavljena »in situ«, hkrati pa tudi v knjižicah s hišnimi meni, zapisana so tudi na nekaterih straneh portala iObčina, npr. https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=radovljica). Narečno podobo Gorenjske (in Koroške v Avstriji) pa si tako domačini kot obiskovalci lahko uzaveščajo tudi s prebiranjem tiskanih in spletnih zemljevidov (prosto dostopnih na portalu www.ledinskaimena.si oz. https://maps.flurnamen.at/).
Katere značilnosti narečij na Gorenjskem (ob gorenjskem narečju in njegovem vzhodnogorenjskem podnarečju ter selškem narečju se tu govorita tudi koroško ziljsko narečje in njegovo kranjskogorsko podnarečje ter škofjeloško in poljansko narečje rovtarske narečne skupine) lahko domačini in obiskovalci prepoznajo iz zapisov na tablicah s hišnimi imeni? Kaj ti napisi povedo in kaj zamolčijo o nekdanji in sodobni gorenjščini, kot se kaže v hišnih imenih?
Na predavanju se bomo seznanili z jezikoslovnimi dilemami ob poenostavljenem zapisovanju in poknjiževanju narečnih zemljepisnih lastnih imen in poskusili začrtati nekaj izoglos na jezikovnih kartah, nastalih na osnovi zbranega lastnoimenskega gradiva.
Predavanje v torek, 21. januarja 2025 ob 16. uri v študentski sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.
Prof. dr. Jožica Škofic je raziskovalka na Oddelku za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z dialektologijo slovenskega jezika in geolingvistiko, narečnim imenoslovjem, narečnim slovaropisjem in zgodovino slovenskega jezika. Je vodja projekta Slovenski lingvistični atlas. Na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru predava jezikoslovne predmete. Je izredna članica SAZU.
Vabljeni!