Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje filozofije, dr. Boštjan Nedoh:
Horror Vacui: Praznina in tesnoba, Pascal in Lacan.
Nastopno predavanje bo v četrtek, 23. junija 2022, ob 14. uri,v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.
Tema predavana bo razmerjem med praznino in tesnobo kot se kaže v fenomenu horror vacui – groza praznine. Izhajali bomo iz Lacanovega komentarja Pascalovih fizikalnih eksperimentov z vakuumom iz Seminarja X Tesnoba, v katerem Lacan razvija tezo o grozi praznine oziroma vzniku afekta tesnobe ob soočenju s praznino v Drugem. Pascalovo dokazovanje obstoja vakuum oziroma praznine namreč po eni strani pomeni prelom z Aristotelom in neo-aristotelovsko srednjeveško mislijo, po kateri praznina v naravi ne obstaja kot ločena bitnost, po drugi strani pa predstavlja »ateistični škandal«, saj bi dokaz obstoja praznine pomenil detotalizacijo ontološke kreacije. Predavanje bo najprej poskušalo pokazati, da, s stališča Lacanove psihoanalize, tisto, kar generira afekt tesnobe, ni preprosto praznina, temveč objekt a (ki je hkrati objekt gona in objekt-vzrok želje) kot fragment praznine. Zato je praznina, kot Lacan trdi v Seminarju VII, kraj užitka Stvari. Izhajajoč iz teh premis bo predavanje v drugem delu poskušalo razviti tezo o strukturni homologiji med imperativom Pascalove stave in nadjazovskim imperativom užitka, pri čemer bo pokazalo, da je »sistemska perverzija«, ki temelji na presežnem užitku (kot užitku v sami odpovedi uživanju) in je kot taka značilna za kapitalizem, oblika sistemske reakcije na horror vacui.
Dr. Boštjan Nedoh je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, kjer je zaposlen od leta 2010. Doktoriral je leta 2015 na Podiplomski šoli ZRC SAZU s temo »Struktura in mesto perverzije v sodobni filozofiji in psihoanalizi: Deleuze, Agamben, Lacan«. Pred tem se je izobraževal na dodiplomskem študiju politologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je diplomiral iz politične filozofije Jacquesa Rancièra. Raziskuje na presečišču med sodobno filozofijo, teoretsko psihoanalizo, biopolitiko, politično teologijo in kritičnimi ekonomskimi in družbenimi teorijami. Izmed sodobnih družbenih fenomenov ga najbolj zanimata fenomena množičnih migracij in različne pojavne oblike »izrednega stanja«.
Vabljeni!