Vabimo vas na predavanje v sklopu predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel dr. Boštjan Nedoh, v torek, 20. januarja 2025 ob 17. uri:

Freud in humor konca.

Ljudje po vsem svetu danes razvijajo različne kulturne forme, da bi se spopadli z grozečo realnostjo vsesplošne katastrofe (od vojn in pandemij pa do naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb). Tako imenovani »humor konca« je ena od teh oblik. Predavanje bo izpostavilo ključne poante psihoanalitične teorije humorja in pokazalo, kako lahko humor (v nasprotju s komedijo in šalo) deluje kot ideološka oblika, ki ščiti subjekta pred bremenom družbene realnosti, hkrati pa tudi kot družbeni simptom, ki razkriva travmatični status te realnosti same.

Predavanje bo potekalo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Photo by Pixabay

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel Vlad A. Neacșu, v petek, 23. januarja 2026 ob 14. uri z naslovom:

Razvozlavanje jezikov brez njihovega poznavanja: lingvistična tekmovanja, ljudje in umetna inteligenca.

O PREDAVANJU:

Naloge lingvističnih olimpijad (LOP) so poseben tip nalog, v katerih so jezikovne značilnosti in pojavi predstavljeni v zakodirani obliki. Takšne naloge se uporabljajo na Mednarodni lingvistični olimpijadi in sorodnih nacionalnih tekmovanjih ter temeljijo na pomanjšanem korpusu stavkov, fraz ali besed, ki so reprezentativni za določene jezikovne pojave. Na podlagi teh podatkov mora reševalec izpeljati osnovni nabor slovničnih pravil jezika in nato uporabiti ta pravila za prevajanje novega nabora elementov. V zadnjih letih so veliki jezikovni modeli (LLM) dosegli izjemne rezultate pri številnih nalogah, povezanih z jezikom, kar odpira vprašanje, ali so takšni sistemi sposobni reševati tudi naloge lingvističnih olimpijad – in če so, na kakšen način. V predavanju predavatelj združuje dva pogleda: empirične raziskave o uspešnosti velikih jezikovnih modelov pri reševanju nalog lingvističnih olimpijad ter pedagoške izkušnje iz usposabljanja dijakov za Mednarodno lingvistično olimpijado. Razpravlja o tem, zakaj imajo trenutni sistemi umetne inteligence pogosto težave pri tovrstnih nalogah, čeprav se te nanašajo na jezik, za katerega sistem sicer daje vtis, kot da ga dobro obvlada. Pri tem se osredotoča na vprašanja pomnjenja in tokenizacije. S primerjavo pristopov ljudi in strojev k istim nalogam pokaže, da naloge lingvističnih olimpijad ponujajo edinstveno perspektivo za razlikovanje med prepoznavanjem vzorcev in dejanskim sklepanjem. Zaključi z razmislekom o pomenu teh ugotovitev za prihodnji razvoj umetne inteligence in za izobraževalno vrednost lingvističnih tekmovanj.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku in hibridno v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana ter po ZOOM (povezava, Meeting ID: 865 3030 1071, Passcode: 371494).

O PREDAVATELJU:

Vlad A. Neacșu je doktorski študent na Inštitutu za lingvistiko »Iorgu Iordan – Alexandru Rosetti« Romunske akademije. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na uporabo nalog lingvističnih olimpijad v akademskih raziskavah. Je član Mednarodnega odbora Mednarodne lingvistične olimpijade ter Azijsko-pacifiške lingvistične olimpijade in ima bogate izkušnje z usposabljanjem dijakov za nacionalna in mednarodna lingvistična tekmovanja. Njegove naloge so bile uporabljene na številnih nacionalnih lingvističnih olimpijadah (med drugim v Sloveniji, Romuniji, Republiki Moldaviji, Hongkongu, na Kitajskem, v Indiji, Združenem kraljestvu, Braziliji in na Japonskem) ter na Azijsko-pacifiški lingvistični olimpijadi in Mednarodni lingvistični olimpijadi.

Photo by Siora Photography on Unsplash

Vabimo vas na predavanje v okviru modula Kulturna zgodovina, ki ga bo imela predstavnica modula, dr. Iva Kosmos, v torek, 20. januarja 2026 ob 13. uri z naslovom:

Jugoslovanski potopisci v Tretjem svetu: socialistične kontaktne cone in antikolonialna produkcija znanja.

V prvem delu predavanja bom podala kratek pregled svojega projekta Marie Skłodowska-Curie ERA, ki ga izvajam na Univerzi v Zagrebu. Predstavila bom splošno utemeljitev projekta, raziskovalna vprašanja in rezultate, med drugim bibliografijo jugoslovanskega potopisja. Drugi del predavanja bo osredotočen na enega izmed ključnih ciljev projekta: osvetliti antikolonialne – kot bi rekli Jugoslovani – strategije v potopisnem pisanju. Jugoslovanski potopisci so se dobro zavedali, da so iz zahodnoevropske književnosti, umetnosti, medijev in popularne kulture podedovali in naturalizirali imperialne, kolonialne in orientalizirajoče podobe Afrike in Azije. Istočasno je Jugoslavija kot eno svojih temeljnih državnih usmeritev opredelila povezovanje s postkolonialnimi državami. V tem kontekstu se je potopisje uveljavilo kot pomemben diskurzivni prostor za prevpraševanje preteklih in artikulacijo novih odnosov do Azije in Afrike. Jugoslovanski potopisci so si prizadevali, da ozavestijo in se odučijo že obstoječih evropocentričnih predstav in reakcij, in sicer z nenehnim družbeno-zgodovinskim samo-izobraževanjem, z razredno in ekonomsko analizo ter nenehno samorefleksijo lastne produkcije znanja. Ob upoštevanju specifičnih materialnih pogojev jugoslovanskih potovanj in njihove posebne diskurzivne usmeritve zagovarjam tezo, da so se ta srečanja odvijala v specifični socialistični ”kontaktni coni” (prim. Pratt). Na podlagi študije primera potopisov in dnevniških zapisov slovenskega slikarja Jožeta Ciuhe iz jugovzhodne Azije (Okameneli smehljaj (1963), Potovanje v deseto deželo (1966)) bom pokazala možnosti in omejitve, ki so jih odpirale socialistične kontaktne cone in perspektive, ki so jih proizvajale.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v knjižnici Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana.

Iva Kosmos je kulturologinja, ki v svojem delu povezuje literarno sociologijo, kulturne in spominske študije. Njeno raziskovanje je usmerjeno v jugoslovansko in postjugoslovansko literarno in kulturno produkcijo, ki jo preučuje v razmerju do širših družbenih, kulturnih in političnih okvirov in kontekstov. Vzporedno se je ukvarjala s spominskimi narativi socialističnih industrijskih delavcev. Med letoma 2017 in 2024 je bila raziskovalka na ZRC SAZU, trenutno pa je nosilka štipendije MSCA ERA na Univerzi v Zagrebu. So-uredila je monografiji Social Impact in Arts and Culture. The Diverse Lives of a Concept (2022) ter Zgodbe iz konzerve: Zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu (v slovenščini in hrvaščini, 2020).

Fotografija: Photo by Eugenia Ai on Unsplash

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje etnologije,
dr. Rebeke Kunej:

Plesna dediščina in folklorne skupine

O predavanju:

Folklorne skupine imajo v slovenskem prostoru več kot stoletno tradicijo in pomembno vlogo pri oblikovanju razumevanja tradicionalnih plesnih praks. Predavanje bo predstavilo historični razvoj slovenskih folklornih skupin ter njihovo vlogo v procesih ohranjanja, posredovanja in sodobnih interpretacij plesne dediščine, tako v okviru UNESCO-ve paradigme nesnovne kulturne dediščine kot tudi zunaj nje. Posebna pozornost bo namenjena dejstvu, da vsi doslej vpisani plesni elementi v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine kot svoje nosilce navajajo folklorne skupine, kar odpira vprašanja njihovega statusa, odgovornosti in vpliva v sodobnih procesih dediščinjenja.

Preizkusno predavanje v ponedeljek, 19. januarja 2026 ob 10. uri
v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

O predavateljici:

Dr. Rebeka Kunej je etnologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v ples, etnokoreologijo, folklorne skupine in festivale, procese dediščinjenja ter sodobne prakse etnoidentitetnih plesov. Je (so)avtorica dveh znanstvenih monografij in sourednica znanstvene revije Traditiones. Je tudi sourednica zbornika Reconsidering Knowledge Production and Inclusion/Exclusion in Dance Communities (2024) ter monografske publikacije Sustaining Traditional Dance as Intangible Cultural Heritage (2025).

Vabljeni!

Fotografija: iz spletne strani jskd.si

Podiplomska šola ZRC SAZU sodeluje kot pridruženi partner v mednarodnem projektu Momentum MSCA Premium Postdoctoral Fellowship Programme in vabi raziskovalke ter raziskovalce k prijavi na 2. razpis (Call 2).

Momentum MSCA je program podoktorskih štipendij, sofinanciran v okviru Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA), katerega cilj je spodbujanje znanstvene odličnosti, mednarodne mobilnosti in razvoja samostojnih raziskovalnih karier. Kot pridruženi partner lahko Podiplomska šola ZRC SAZU deluje kot ena od potencialnih gostiteljic izbranih podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev.

Izbrane kandidatke in kandidati lahko pridobijo štipendijo za obdobje do 36 mesecev, ki vključuje tudi obvezne kratkotrajne mednarodne izmenjave (secondments). Program ponuja konkurenčne pogoje financiranja ter podporo pri strokovnem razvoju, usposabljanju in mreženju v mednarodnem raziskovalnem okolju.

2. razpis je odprt od 1. decembra 2025 do 31. januarja 2026.
Razpis je namenjen izjemnim raziskovalkam in raziskovalcem z vseh raziskovalnih področij, ki želijo nadaljevati svojo kariero v mednarodno primerljivem raziskovalnem okolju.

Več informacij o razpisu, pogojih za prijavo in postopku izbora je na voljo v brošuri in na uradni spletni strani programa:
https://momentummsca.mta.hu

Vabljeni k prijavi!

Z veseljem sporočamo, da je izšla nova številka zbornika Platforma 5: Zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU.

Platforma 5 združuje raznolika humanistična in družboslovna vprašanja – od militarizacije in materialne kulture do seksualnosti in reprezentacij nasilja. Interdisciplinarni prispevki ponujajo vpogled v to, kako se zgodovinske izkušnje, družbene prakse in kulturne interpretacije prepletajo v razumevanju človeka in sodobnega sveta.

Vabljeni k branju nove številke, ki prinaša aktualne raziskave študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU ter odpira prostor za kritično razpravo o preteklosti in prihodnosti. Zbornik je na voljo tudi v PDF obliki – tukaj. 

Uredništvo Platforme 5:
Manca Koren, Pia Rednak, Lucija Mandić, Dragan Petrevski

Fotografija: Sara Gradišnik

Podiplomska šola ZRC SAZU vabi v ponedeljek, 22. 12. ob 11. uri v Gosposko dvorano Zmeljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na preizkusno predavanje dr. Katje Kobolt za izvolitev v pedagoški naziv docentke:

Ženske – delo kulture – otroci – družba

Umetniško delovanje za otroke skozi vizuro družbene reprodukcije

Predavanje bo osvetlilo umetniško delovanje za otroke skozi manj običajno, a izjemno pomembno perspektivo družbene reprodukcije. Predavanje se bo osredotočilo predvsem na čas socialistične Jugoslavije in pokazalo preplete različnih ravni in dejavnikov družbene reprodukcije (vzgoja, izobraževanje, vzpostavljanje novih produkcijskih in družbenih pogojev, odnosov in institucij) in umetniškega delovanja za otroke.

Predavateljica: dr. Katja Kobolt, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU
Raziskovalno ozadje: študije kulture in spomina, ženske in umetnost, otroška kultura

Dr. Katja Kobolt  je komparativistka in raziskovalka znotraj študij kulture in spomina ter kuratorka. Vse od študija primerjalne književnosti in literarne teorije ter novinarstva na Univerzi v Ljubljani svoj raziskovalni kot tudi strokovni interes namenja književni in umetniški produkciji ter spolu. Znotraj podiplomskega študija literarne vede pri univerzi Ludwig-Maximilians-Universität München je doktorirala na temo ospoljenega književnega spomina na pojugoslovanske vojne (Frauen schreiben Geschichte(n): Krieg, Geschlecht und Erinnern im ehemaligen Jugoslawien (2009, Drava, Celovec/Klagenfurt). Delovala je kot predavetljica (HU zu Berlin, UDK, LMU, Nemčija; UNG Slovenija), kuratorka (Mesto žensk, Red Mined, n*a*i*l*s) in umetnostna pedagoginja (Der Fahrende Raum). Kot štipendistka Marie Skłodowska-Curie in NOO/ARIS pri Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU raziskuje otroško kulturo, posebej spominske vidike književnosti in ilustracije iz časa jugoslovanskega socializma s poudarkom na družbeni reprodukciji.

Fotografija: Ilustracija Ide Ćirić za Zmajeva pevanija (Jovan Jovanović-Zmaj), Prosveta, Beograd, 1972, del Zbirke ilustracij za otroke umetnic v času socialistične Jugoslavije (1945–1991). Zaščiteno z avtorskimi pravicami.

Vabimo vas na predavanje v okviru modula Kulturna zgodovina, ki ga bo imela
Jelena Tešija:

Krmiljenje po razdeljenem delovnem vesolju: socialdemokratke in komunistke v Mednarodni zadrugi žensk (International Co-operative Women’s Guild), 1920–1960.

Predavanje obravnava zapleten odnos med socialdemokratkami in komunistkami v International Women’s Co-operative Guild (ICWG), ženski organizaciji, tesno povezani z vodilno zadružno organizacijo, International Co-operative Alliance (ICA). ICWG je bila ustanovljena v zgodnjih 1920-ih letih z namenom zastopanja delavskih gospodinj, pri čemer se je ukvarjala z vprašanji miru, zadružne ekonomije, reproduktivnega dela, položaja žensk v zadružnem gibanju ter ženskih civilnih in političnih pravic. Zadružno gibanje – tako ICA kot ICWG – je bilo v mednarodnem delavskem gibanju značilno po ideološko raznolikem članstvu in sodelovanju med socialdemokratskimi in komunističnimi aktivistkami v času med obema vojnama ter po drugi svetovni vojni. Moja analiza se osredotoča na tri glavne razsežnosti. Prvič, raziskujem, kako je ideološka razklanost znotraj mednarodnega delavskega gibanja oblikovala odnose znotraj ICWG. Drugič, preučujem, kako so se komunistke in socialdemokratke, vključno z aktivistkami iz socialistične Jugoslavije, spoprijemale z notranjimi napetostmi. Tretjič, analiziram, kako je dinamika med socialdemokratkami in komunistkami vplivala na odnose in sodelovanja ICWG s preostalim delavskim gibanjem.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku v četrtek, 11. decembra 2025 ob 16. uri v sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje, Ljubljana (zvonec: ZRC SAZU).

Jelena Tešija je doktorska študentka na Srednjeevropski univerzi (Central European University) na Dunaju in raziskovalna sodelavka v projektu ERC Advanced Grant ZARAH. Trenutno sodeluje v štirimesečni Erasmus+ praksi kot zunanja sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani, Slovenija. Njena doktorska disertacija se osredotoča na zgodovino spola in dela v International Co-operative Women’s Guild (1921–1963). Njena raziskovalna področja vključujejo zgodovino spola v (jugoslovanskem) zadružnem gibanju, zgodovino feminizmov in ženskih delavskih aktivizmov ter zgodovinske perspektive spola in socialne reprodukcije. Pred začetkom doktorskega študija primerjalne zgodovine se je s tematikami, povezanimi z delavskim in ženskimi gibanji, ukvarjala kot feministična novinarka in urednica, samostojna raziskovalka ter aktivistka. Leta 2025 je skupaj s kolegicami iz projekta ZARAH soavtorica raziskovalne monografije Women’s Labour Activism in Eastern Europe and Beyond. A New Transnational History (London: UCL Press). Knjiga je dostopna v odprtem dostopu – prenesi.

Vabljeni!

Fotografija: Conference of the International Co-Operative Women’s Guild in Stockholm in 1927. 1927. U DCX/2/3 Conference File for Stockholm. Hull History Centre, Hull, England.

03Vabimo vas na gostujoči predavanji, ki jih bo na antropološkem modulu imel prof. dr. Aleksandar Bošković.

V sredo, 10. decembra 2025 ob 15. uri:

Zgodovina antropologije kot antropološki problem

Razprave o antropoloških raziskavah in o posameznih antropologih so močno zaznamovane s poskusi razumevanja zgodovine discipline in raznolikih razvojnih poti, ki so pripeljale do njene institucionalizacije v različnih kulturah ter družbenih okoljih. Ti poskusi potekajo sredi kompleksnih družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k ponovnemu premisleku prevladujočih ideoloških narativov. Ker razlage vselej nastajajo v določenem času, postavljajo tudi akterje (antropologe iz preteklosti) v trenutni čas razlag, kar pa ima zanimive posledice. Tako kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v določene zgodbe in nekatere med njimi bodo osvetljene v danem predavanju. Poseben poudarek bo namenjen dejstvom, ki antropologe umeščajo v njihov zgodovinski in kulturni kontekst ter s tem osvetljujejo njihovo delo. Tovrstni pristop pomaga razumeti sodobne kritike klasičnih antropologov in poudarja pomen temeljitega raziskovanja na katerem koli področju. Vsak poskus oblikovanja »natančne« zgodovine antropologije je obsojen na neuspeh – in tak poskus pove več o njegovem avtorju kot pa o sami disciplini.

V četrtek, 11. decembra 2025 ob 15. uri:

Ženske v zgodovini antropologije: Pozabljene ali marginalizirane?

Novejše raziskave zgodovine in teorije antropologije razkrivajo vse več podatkov o vlogi žensk v razvoju discipline. Tudi tam, kjer so imele raziskovalke ključno vlogo (npr. Winifred Hoernlé v Južni Afriki), so bile do nedavnega izpuščene iz številnih pripovedi o »herojski« preteklosti antropologije. Antropološko raziskovanje je močno oblikovano s poskusi razumevanja zgodovine discipline in poti do njene institucionalizacije v različnih kulturnih in družbenih kontekstih. Ti poskusi potekajo tudi v času družbenopolitičnih kriz, ki vodijo k dvomu o prevladujočih ideoloških naracijah. Kot vsak drugi del človeškega življenja je tudi antropologija vpeta v aktualne politične pripovedi – nekatere izmed njih bodo izpostavljene v predavanju. Poseben poudarek bo namenjen intelektualnim potem raziskovalk, kot so Zora Neale Hurston, Ruth Landes in Germaine Tillion, ter načinom, kako so si izborile svoje mesto v disciplini. Omenjeni bodo tudi drugi primeri (npr. preimenovanje stavbe Kroeber Hall v Berkeleyju), ki kažejo na bolj ali manj subtilne poskuse brisanja žensk iz zgodovine antropologije.

Predavanji bosta v angleškem jeziku v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Prof. dr. Aleksandar Bošković je znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo v Beogradu, gostujoči profesor socialne antropologije na UFRN, Natal (Brazilija) ter ULAM pridruženi raziskovalec na Jagelonski univerzi v Krakovu. Njegovo raziskovalno delo zajema zgodovino in teorijo antropologije, psihoanalizo, mite in religijo, semiotiko, etničnost, nacionalizem in študije spola. Predaval je na številnih univerzah po Evropi, Afriki in Južni Ameriki. Je sourednik Anthropological Journal of European Cultures ter avtor in urednik številnih monografij in zbornikov s področja antropologije, mita in religije.

Foto: osebni arhiv predavatelja

Vabimo vas na javno predavanje v sklopu modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo, ki obravnava tematiko, pomembno za vse študentke in študente Podiplomske šole ZRC SAZU in ga bo izvedla doc. dr. Mateja Jemec Tomazin: 

Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki – obveznost in priložnost.

Začetek raziskovalnega dela je povezan z zbiranjem in razvrščanjem podatkov. Delo z njimi zahteva premislek o njihovi uporabi, prikazu pa tudi shranjevanju in ponovni uporabi. Načela FAIR ponavadi povezujemo zgolj z raziskovalnimi rezultati, najpogosteje z objavljenimi članki in monografijami. Kam s podatki? V kakšni obliki jih pripraviti? Kateri metapodatki so nujni in kateri priporočljivi? Zakaj je besedilna datoteka preberi_me del raziskovalčevega bontona in ravnanja dobrega strokovnjaka? Katere podatke je treba objaviti – neobdelane, surove, kaj pa predprocesirane in do katere mere obdelane raziskovalne podatke in kam naj bodo podatki naloženi? Katero pomoč nam bo ponudil podatkovni skrbnik?

Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili na predavanju, ki bo potekalo v ponedeljek, 8. decembra 2025, ob 16. uri v Gosposki dvorani ZM GIAM ZRC SAZU (Gosposka ulica 16, Ljubljana). Zaradi izjemnega pomena obravnavane tematike za vsako raziskovalno delo je predavanje še posebej priporočeno za vse študentke in študente Podiplomske šole ZRC SAZU, ne glede na modul ali področje raziskovanja.

Mateja Jemec Tomazin vodi Jezikovnotehnološki raziskovalni center na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in je raziskovalka v Oddelku za terminologijo. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku in terminološkim zbirkam ter frazeološkim elementom v terminologiji. Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov. V okviru projekta Spoznaj sodeluje pri nastajanju Terminološkega slovarja odprte znanosti.

Photo by Karola G from Pexels