Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela doc. dr. Mija Michelizza:

Knjiga med analognim in digitalnim: slovarski vidik.

V sodobnem času se vse več funkcionalnosti uveljavlja tudi v digitalni obliki. Oglasna deska je bila včasih samo na steni, z uveljavitvijo spleta pa je dobila tudi svojo digitalno različico. Če smo včasih sestanke in druge pomembne načrtovane dejavnosti zapisovali na koledar v analogni obliki, se danes poleg te uveljavlja tudi digitalna oblika. Ker nas zanima, kako v splošnem razlagalnem slovarju prikazati (tudi) digitalno obliko različnih pojavnosti, bomo uvodoma predstavili, kako se v izbranih slovarskih razlagah prve izdaje SSKJ izkazuje pomenska prvina tiska (v sopostavitvi z rokopisom). V predavanju se bomo osredinili na pojmovno polje knjige ter si ogledali, kako je knjiga predstavljena in kaj vse predstavlja knjigo v 1. izdaji SSKJ. Razmišljali bomo, na kakšen način in v katerih segmentih slovarskih sestavkov prikazovati spremembe, ki jih je prinesla digitalna revolucija. Koncepti, kot je knjiga, so v sodobnem času tako spremenjeni, da je v povezavi s to tematiko nujen pretres redakcijskih načel za sodobni razlagalni slovar.

Predavanje bo v torek, 27. maja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Mija Michelizza je raziskovalka na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem s sodobno leksikologijo in leksikografijo, tudi v povezavi z novostmi, ki jih prinašajo splet in drugi elektronski mediji, ter determinologizirano leksiko v splošnih razlagalnih slovarjih. Je soavtorica in sourednica slovarja eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, sodeluje pri Sprotnem slovarju slovenskega jezika in Šolskem slovarju slovenskega jezika. Je tudi soavtorica splošnih razlagalnih slovarjev SSKJ2 in Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Sodeluje v uredniškem odboru Jezikovne svetovalnice in je glavna sourednica revije Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies. Vodi Sekcijo za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije, ki vsako leto 16. oktobra ob mednarodnem dnevu slovarjev organizira niz dogodkov, posvečen slovarjem in slovaropisju.

Vabljeni!

Photo by Ekaterina Swiss

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imel prof. dr. Matej Šekli:

O jezikovni normativnosti nenormativno.

V predavanju bo predstavljen pogled na kodifikacijsko normo slovenskega knjižnega/standardnega jezika s stališča zgodovinskega jezikoslovja. To jezikovno stanje v različnih jezikovnih različicah, tj. zemljepisnih (geolektih) in družbenih (sociolektih) ter obojih časovnih (kronoloketih), pojasnjuje v okviru jezikovnega spreminjanja. Nastalo jezikovno raznolikost (lingvodiverziteto) torej preučuje na časovni, prostorski/zemljepisni in družbeni ravni (diahronija, diatopija, diastratija). Na izbranih primerih iz (narečne in knjižne) slovenščine bodo ponazorjene nekatere dihotomije knjižne norme, kot so npr. neproduktivno in produktivno (bukov, lipov/češnjev : čijin), znanstveno- in ljudskoetimološko (espreso : ekspreso), »knjižno« in »narečno« (goriški : gorički), ljudsko in učeno (Žid : Jud), sistemsko in nesistemsko normirano (delaVec : plesaLec), prevzeto in prevedeno (heiligenkreuški : svetokriški), korektno in hiperkorektno (Ko[w]pa : Ko[l]pa).

Predavanje bo v torek, 20. maja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Prof. dr. Matej Šekli na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete s področja primerjalnega slovanskega jezikoslovja in je sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegova znanstvenoraziskovalna področja so primerjalno slovansko jezikoslovje, zgodovinska slovnica in dialektologija slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter slovenščina v stiku s sosedskimi jeziki. Je avtor treh znanstvenih monografij – to so Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici (2008), Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: Od praindoevropščine do praslovanščine (2014) in Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov (2018) – ter soavtor dveh jezikovnih atlasov: OLA (Obščeslavjánskij lingvistíčeskij átlas ‘Slovanski lingvistični atlas’) in SLA (Slovenski lingvistični atlas).

Vabljeni!

Photo by Lum3n

Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Oblikovanje pojmov, ki ga bo imel doc. dr. Aleš Bunta:

Nietzschejev koncept »utelešena zmota« in Kantov »paralogizem osebnosti«.

Četudi ostaja v senci nekaterih drugih, bolj znanih konceptov – genealogije, večnega vračanja enakega in volje do moči – Nietzschejev koncept utelešenih, živih zmot (einverleibte Irrtümer) predstavlja osrednji vezni člen njegove filozofije. Zanimivo pa je, da je ta ključni pojem v sodobni sekundarni literaturi najpogosteje obravnavan pod kantovsko obarvanim izrazom »transcendentalna zmota«. Sam izraz v določenih pogledih ni napačen: utelešeno zmoto je namreč mogoče opisati kot zmoto, ki pogojuje izkustvo; prav tako – podobno kot pri Kantovi transcendentalni iluziji – tudi za utelešeno zmoto velja, da je zaradi njene inherentnosti zgradbi mišljenja ne moremo preprosto odpraviti z razkritjem. Kljub temu pa izraz »transcendentalna zmota« še zdaleč ne zajame celotnega pomena pojma utelešene zmote, ki vključuje tako epistemološke kot psihološke in evolucijske vidike. Pokazali bomo celo, da sta notranji dinamiki Nietzschejeve utelešene zmote in Kantove transcendentalne iluzije v nekem pogledu diametralno nasprotni. Po uvodnem delu bo predavanje potekalo kot skupno branje in sistematična analiza daljših razdelkov iz poglavja »O paralogizmih čistega uma« Kantove Kritike čistega uma ter širšega izbora Nietzschejevih del.

Predavanje bo v četrtek, 15. maja 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Aleš Bunta je specialist za Nietzschejevo filozofijo, njeno razmerje z Nemškim idealizmom, njene odmeve v sodobni filozofiji in širšo aktualnost Nietzschejevih idej in konceptov. Obsežen korpus njegovih raziskav je posvečen tudi problematiki kartezijanskega cogita, zlasti vprašanju tako imenovanih anticipacij cogita pri Avguštinu in Tomažu Akvinskem. Ukvarja se tudi s tematikami kot so neumnost, perverzija, življenje v času sodobnih tehnologij in stripovska umetnost. Za njegovo raziskovalno delo je značilno vključevanje v interdisciplinarne raziskave: med drugim je v sodelovanju s fiziki obravnaval večni filozofski problem (ne)obstoja praznine, ter sodeloval pri projektu, ki si je prizadeval podati oceno vplivov nevroznanstvenih odkritij na področje prava.

Vabljeni!

Photo by Giovanni Calia

Vabimo vas na cikel javnih predavanj, ki ga na doktorskem modulu Kulturna zgodovina organizirata Podiplomska šola ZRC SAZU in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V četrtem predavanju cikla bo predaval doc. dr. Martin Pogačar:

Alternativna kultura (YU1980ih) v tehno-zgodovinski perspektivi.

‘Alternativa’ ima pogosto močan politični, mobilizacijski, kulturni naboj. Napeljuje na detektiranje, artikulacijo in prakse drugih in drugačnih možnosti. V družbeno-političnih parametrih se vprašanje alternative in alternativne kulture pogosto razume v kontekstu odnosa med sredinsko kulturo (mainstream) ter subkulturnimi, robnimi, družbeno-kritičnimi, mladinsko-uporniškimi praksami, ki obstoječe stanje problematizirajo, presprašujejo, rušijo, a pri tem nujno ostajajo v konstitutivnem odnosu s problematizirano ‘sredinskostjo’.

V tem smislu predavanje odpira vprašanja: Kaj je alternativa? Kakšne so značilnosti zgodovinskih in tehnolških okoliščin, v katerih je prišlo do vznika alternativnih kulturnih praks? Kako funkcionira alternativa v perspektivi jugoslovanskega socializma? In osrednje vprašanje, kako lahko opredelimo in analiziramo alternativne kulturne prakse jugoslovanskih 1980ih?
V iskanju obrisov odgovorov bomo vprašanje alternative umestili v zgodovinske, politične in tehnološke procese in spremembe, ki so zaznamovali obdobje modernosti na naših prostorih in se posveli vprašanju pomena besede, insfrastrukturnih pogojev vzpostavljanja (političnih) skupnosti ter prepleta alternativne kulture s politiko in umetnostjo. Osrednji del predavanja bo posvečen konceptualni analizi vznika in prakse alternativne kulture v 1980-ih v Sloveniji.

Predavanje bo v angleškem jeziku v četrtek, 15. maja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Martin Pogačar se ukvarja s spominom v digitalnih medijskih ekologijah, povezavami med tehnologijo in spominom, pa tudi z jugoslovansko popularno kulturo in industrijsko dediščino. Pri tem ga zanima zlasti vpliv medijev na procese in prakse posredovanja, beleženja in prisedanjanja preteklosti ter s tem povezani družbeni imaginariji, ki izraščajo iz prepleta tehnologije, medijev in spominskih praks.

Vabljeni!

Foto: Leo Caharija

Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel doc. dr. Boštjan Nedoh:

»I canʼt breathe«: dihanje, travma, subjektivnost – od Pokola nedolžnih do Georga Floyda.

Ko so štirje beli policisti 25. maja 2020 v Minneapolisu v ZDA ubili nedolžnega temnopoltega Georga Floyda, so v množičnih protestih proti policijskemu rasistično motiviranemu nasilju in brutalnosti, ki so sledili, odmevale Floydove zadnje besede: »I canʼt breathe!« Floyd je namreč umrl zaradi zadušitve, do katere je prišlo zato, ker je policist Derek Chouvin ob uporabi sile s kolenom tako močno pritiskal nad Floydov vrat, da ga je s tem zadušil. Floyd preprosto ni mogel več dihati, umrl je hlastajoč za zrakom. Izhajajoč iz tega primera, bo predavanje osvetlilo vez med dihanjem, travmo in subjektivnostjo, ki jo lahko v zelo podobnih zastavitvah zasledimo pri sicer zelo različnih avtorjih na področjih zgodovine filozofije (Aristotel, Benjamin, Kierkegaard, Deleuze), psihoanalize (Freud, Lacan), literature (Beckett, Kafka) in slikarstva (Poussin, Bacon). Navkljub razlikam, je pri vseh naštetih mogoče opaziti podobno dojemanje vezi med dihanjem in subjektivnostjo, v skladu s katerim dihanje označuje nek travmatičen rez, ki ni samo zunanji pogoj možnosti subjektivnosti, temveč predstavlja tudi notranji moment njene konstitucije.

Predavanje bo v torek, 13. maja 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Boštjan Nedoh je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, kjer je zaposlen od leta 2010. Raziskuje na presečišču med sodobno filozofijo, teoretsko psihoanalizo, biopolitiko, politično teologijo in kritičnimi ekonomskimi in družbenimi teorijami. Članke je objavil v domačih in mednarodnih revijah kot so: Problemi, Filozofski vestnik, Časopis za kritiko znanosti, Law, Culture and the Humanities, Angelaki, Political Theology, Journal for Cultural Research in Paragraph. Je avtor monografije Ontology and Perversion: Deleuze, Agamben, Lacan (Rowman and Littlefield International, 2019), ter sourednik zbornikov Lacan and Deleuze: A Disjunctive Synthesis (Edinburgh University Press, 2017) in Objective Fictions: Philosophy, Psychoanalysis, Marxism (Edinburgh University Press, 2022). Kot gostujoči predavatelj je predaval oziroma predava na University of New Mexico (USA), University of Manchester, Lancaster University in Cardiff University.

Vabljeni!

Photo by John on Unsplash

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Natalija Ulčnik:

Znotrajjezikovno prevajanje: od jezikovnega posodabljanja do arhaiziranja.

Razumevanje (naj)starejših slovenskih pisnih besedil je lahko v današnjem času oteženo, zaradi česar se zlasti v primeru najzgodnejših odkritih rokopisov ali nacionalno pomembnih tiskov odločamo za njihovo jezikovno posodabljanje oz. prevajanje v sodobni jezik. V predavanju bomo najprej teoretično opredelili znotrajjezikovno prevajanje (vezano na prevod znotraj enega jezika na časovni osi starejši – sodobni jezik), nato pa s primeri ponazorili njegovo uresničevanje in preverili uporabljene prevajalske strategije. Spregovorili bomo o jezikovnem posodabljanju in arhaiziranju, o potrebah po obojem v sodobnem času in podpori, ki nam jo pri tem trenutno lahko ponudi umetna inteligenca.

Predavanje bo v torek, 13. maja 2025 ob 15. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Izr. prof. dr. Natalija Ulčnik je predavateljica na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na zgodovino slovenskega knjižnega jezika, zgodovinsko slovnico, jezik v starejših slovenskih besedilih, razvoj leksike slovenskega jezika ter frazeologijo in paremiologijo.

Bila je vodja projekta Slovenščina na dlani, katerega cilja je bil razviti interaktivno učno e-okolje za slovenščino, namenjeno predvsem osnovnim in srednjim šolam. V okviru tega projekta je uredila 4 znanstvene monografije. Je tudi avtorica monografije Začetki prekmurskega časopisja.

Vabljeni!

Photo by Aaron Burden on Unsplash

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela prof. dr. Mojca Smolej:

Formalna in vsebinska raven stavčnočlenske analize – primer povedkovega dopolnilnika.

Znotraj slovenističnega jezikoslovja sta še vedno prisotni najmanj dve različni veji razumevanja povedkovega določila in povedkovega prilastka. Prva izhaja iz širokega razumevanja pomena, tudi prenesenega – v ospredje se postavljata tako denotativnost kot konotativnost, celo jezikoslovčev intuitivni občutek oz. jezikoslovčeva subjektivna interpretacija, zapostavlja pa se formalna raven. Druga veja je tej povsem nasprotna. Izhajajoč iz analize pojma stavčnega člena, se bomo dotaknili obeh vej, opredelili njune prednosti in pomanjkljivosti ter skušali začrtati smer, ki bi smiselno in komplementarno izrabljala prednosti ene in druge.

Predavanje bo v torek, 6. maja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Red prof. dr. Mojca Smolej je predavateljica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Vodi vaje iz skladnje knjižnega jezika in seminar iz govorjenega diskurza, prav tako predava zgodovino strokovnega in publicističnega jezika. Je prodekanja za kakovost in založništvo, vodja raziskovalnega programa Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave in glavna urednica revije Jezik in slovstvo.

Vabljeni!

https://us02web.zoom.us/j/82364119674?pwd=aJOrd21qcbme5ef5M6KVn6QUl2KpAr.1

Vabljeni na predstavitev tem doktorskih disertacij v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

V petek, 25. aprila 2025 ob 16. uri bo na modulu Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja (doktorski študijski program 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur) dr. Krešimir Dabo predstavil temo doktorske disertacije z naslovom:

Art and artists between clickbait and criticism: media narratives in the contemporary digital environment

[Umetnost in umetniki med klikbajtom in kritiko: medijske pripovedi v sodobnem digitalnem okolju].

(Povzetek predstavitve)

Predlagana mentorica: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler.

Komisija: doc. dr. Nina Cvar (FF UL), doc. dr. Boris Kern (ZRC SAZU) in znanstveni sodelavec dr. Uroš Kranjc (PŠ ZRC SAZU in ZRC SAZU).

Predstavitev bo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Photo by Arw Zero on Unsplash

Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo imela red. prof. dr. Alenka Zupančič:

Paranoična moč.

Predavanje bo posvečeno pojavu sodobne oblastne paranoje, še posebej v kontekstu vzpona novih avtoritarnih voditeljev, s poudarkom na primeru Donalda Trumpa. Izhajajoč iz psihoanalitičnih konceptov in družbene kritike bomo pokazali, kako uokvirjanje družbenih kriz in nezadovoljstva preko retorike »kastracije« oziroma »poženščenja«, ki postaja osrednje retorično orodje populistične desnice, ustvarja paranoidne oblike oblasti. Ta zaradi svoje paranoje ni nič manj nevarna, kvečjemu bolj, saj poskuša manko simbolne moči na vsak način zapolniti z “realno”, surovo močjo, oziroma izsiliti (nemogočo) ekvivalenco med realno in simbolno močjo. S tem se sodobni avtoritarizem kaže kot specifična kombinacija paranoje in perverzije: oblast, ki ne prikriva svojega uživanja, temveč ga izpostavlja ter uporablja za fascinacijo in utrjevanje lojalnosti in hkrati kot obrambo pred »šibkostjo«, ki je dojeta kot »nalezljiva« in kot najhujša grožnja oblasti. Od tod tudi prisila spektakularnega, javnega kaznovanja »šibkih« (poniževanje, posnetki nasilnih deportacij ipd.).

Predavanje bo v sredo, 23. aprila 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Alenka Zupančič je ena najvidnejših slovenskih filozofinj in članica Slovenskega društva za teoretsko psihoanalizo. Njeno delo prepleta filozofijo, psihoanalizo (zlasti lacanovsko) in literaturo, pogosto pa se loteva tematik etike, politike ter subjekta. Je avtorica številnih knjig, ki so izšle tudi pri uglednih mednarodnih založbah, med njimi Konec (2019), What is Sex? (2017). Zupančič je tudi znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna predavateljica na Podiplomski šoli ZRC SAZU in različnih drugih univerzah doma in v tujini.

Vabljeni!

Photo by Alejandro Cartagena 🇲🇽🏳‍🌈 on Unsplash