Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Temelji psihoanalize, ki ga bo imel doc. dr. Boštjan Nedoh:

»I canʼt breathe«: dihanje, travma, subjektivnost – od Pokola nedolžnih do Georga Floyda.

Ko so štirje beli policisti 25. maja 2020 v Minneapolisu v ZDA ubili nedolžnega temnopoltega Georga Floyda, so v množičnih protestih proti policijskemu rasistično motiviranemu nasilju in brutalnosti, ki so sledili, odmevale Floydove zadnje besede: »I canʼt breathe!« Floyd je namreč umrl zaradi zadušitve, do katere je prišlo zato, ker je policist Derek Chouvin ob uporabi sile s kolenom tako močno pritiskal nad Floydov vrat, da ga je s tem zadušil. Floyd preprosto ni mogel več dihati, umrl je hlastajoč za zrakom. Izhajajoč iz tega primera, bo predavanje osvetlilo vez med dihanjem, travmo in subjektivnostjo, ki jo lahko v zelo podobnih zastavitvah zasledimo pri sicer zelo različnih avtorjih na področjih zgodovine filozofije (Aristotel, Benjamin, Kierkegaard, Deleuze), psihoanalize (Freud, Lacan), literature (Beckett, Kafka) in slikarstva (Poussin, Bacon). Navkljub razlikam, je pri vseh naštetih mogoče opaziti podobno dojemanje vezi med dihanjem in subjektivnostjo, v skladu s katerim dihanje označuje nek travmatičen rez, ki ni samo zunanji pogoj možnosti subjektivnosti, temveč predstavlja tudi notranji moment njene konstitucije.

Predavanje bo v torek, 13. maja 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Boštjan Nedoh je znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, kjer je zaposlen od leta 2010. Raziskuje na presečišču med sodobno filozofijo, teoretsko psihoanalizo, biopolitiko, politično teologijo in kritičnimi ekonomskimi in družbenimi teorijami. Članke je objavil v domačih in mednarodnih revijah kot so: Problemi, Filozofski vestnik, Časopis za kritiko znanosti, Law, Culture and the Humanities, Angelaki, Political Theology, Journal for Cultural Research in Paragraph. Je avtor monografije Ontology and Perversion: Deleuze, Agamben, Lacan (Rowman and Littlefield International, 2019), ter sourednik zbornikov Lacan and Deleuze: A Disjunctive Synthesis (Edinburgh University Press, 2017) in Objective Fictions: Philosophy, Psychoanalysis, Marxism (Edinburgh University Press, 2022). Kot gostujoči predavatelj je predaval oziroma predava na University of New Mexico (USA), University of Manchester, Lancaster University in Cardiff University.

Vabljeni!

Photo by John on Unsplash

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Natalija Ulčnik:

Znotrajjezikovno prevajanje: od jezikovnega posodabljanja do arhaiziranja.

Razumevanje (naj)starejših slovenskih pisnih besedil je lahko v današnjem času oteženo, zaradi česar se zlasti v primeru najzgodnejših odkritih rokopisov ali nacionalno pomembnih tiskov odločamo za njihovo jezikovno posodabljanje oz. prevajanje v sodobni jezik. V predavanju bomo najprej teoretično opredelili znotrajjezikovno prevajanje (vezano na prevod znotraj enega jezika na časovni osi starejši – sodobni jezik), nato pa s primeri ponazorili njegovo uresničevanje in preverili uporabljene prevajalske strategije. Spregovorili bomo o jezikovnem posodabljanju in arhaiziranju, o potrebah po obojem v sodobnem času in podpori, ki nam jo pri tem trenutno lahko ponudi umetna inteligenca.

Predavanje bo v torek, 13. maja 2025 ob 15. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Izr. prof. dr. Natalija Ulčnik je predavateljica na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča na zgodovino slovenskega knjižnega jezika, zgodovinsko slovnico, jezik v starejših slovenskih besedilih, razvoj leksike slovenskega jezika ter frazeologijo in paremiologijo.

Bila je vodja projekta Slovenščina na dlani, katerega cilja je bil razviti interaktivno učno e-okolje za slovenščino, namenjeno predvsem osnovnim in srednjim šolam. V okviru tega projekta je uredila 4 znanstvene monografije. Je tudi avtorica monografije Začetki prekmurskega časopisja.

Vabljeni!

Photo by Aaron Burden on Unsplash

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela prof. dr. Mojca Smolej:

Formalna in vsebinska raven stavčnočlenske analize – primer povedkovega dopolnilnika.

Znotraj slovenističnega jezikoslovja sta še vedno prisotni najmanj dve različni veji razumevanja povedkovega določila in povedkovega prilastka. Prva izhaja iz širokega razumevanja pomena, tudi prenesenega – v ospredje se postavljata tako denotativnost kot konotativnost, celo jezikoslovčev intuitivni občutek oz. jezikoslovčeva subjektivna interpretacija, zapostavlja pa se formalna raven. Druga veja je tej povsem nasprotna. Izhajajoč iz analize pojma stavčnega člena, se bomo dotaknili obeh vej, opredelili njune prednosti in pomanjkljivosti ter skušali začrtati smer, ki bi smiselno in komplementarno izrabljala prednosti ene in druge.

Predavanje bo v torek, 6. maja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Red prof. dr. Mojca Smolej je predavateljica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Vodi vaje iz skladnje knjižnega jezika in seminar iz govorjenega diskurza, prav tako predava zgodovino strokovnega in publicističnega jezika. Je prodekanja za kakovost in založništvo, vodja raziskovalnega programa Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave in glavna urednica revije Jezik in slovstvo.

Vabljeni!

https://us02web.zoom.us/j/82364119674?pwd=aJOrd21qcbme5ef5M6KVn6QUl2KpAr.1

Vabljeni na predstavitev tem doktorskih disertacij v okviru obveznosti Samostojnega raziskovalnega dela na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

V petek, 25. aprila 2025 ob 16. uri bo na modulu Interdisciplinarni študij institucij in družbe 21. stoletja (doktorski študijski program 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur) dr. Krešimir Dabo predstavil temo doktorske disertacije z naslovom:

Art and artists between clickbait and criticism: media narratives in the contemporary digital environment

[Umetnost in umetniki med klikbajtom in kritiko: medijske pripovedi v sodobnem digitalnem okolju].

(Povzetek predstavitve)

Predlagana mentorica: red. prof. dr. Marina Gržinić Mauhler.

Komisija: doc. dr. Nina Cvar (FF UL), doc. dr. Boris Kern (ZRC SAZU) in znanstveni sodelavec dr. Uroš Kranjc (PŠ ZRC SAZU in ZRC SAZU).

Predstavitev bo v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Udeležba ostalih študentk in študentov doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v 1. letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v 2. letniku) in se bo beležila s prezenčno listo.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Photo by Arw Zero on Unsplash

Vabimo vas na predavanje na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, ki ga bo imela red. prof. dr. Alenka Zupančič:

Paranoična moč.

Predavanje bo posvečeno pojavu sodobne oblastne paranoje, še posebej v kontekstu vzpona novih avtoritarnih voditeljev, s poudarkom na primeru Donalda Trumpa. Izhajajoč iz psihoanalitičnih konceptov in družbene kritike bomo pokazali, kako uokvirjanje družbenih kriz in nezadovoljstva preko retorike »kastracije« oziroma »poženščenja«, ki postaja osrednje retorično orodje populistične desnice, ustvarja paranoidne oblike oblasti. Ta zaradi svoje paranoje ni nič manj nevarna, kvečjemu bolj, saj poskuša manko simbolne moči na vsak način zapolniti z “realno”, surovo močjo, oziroma izsiliti (nemogočo) ekvivalenco med realno in simbolno močjo. S tem se sodobni avtoritarizem kaže kot specifična kombinacija paranoje in perverzije: oblast, ki ne prikriva svojega uživanja, temveč ga izpostavlja ter uporablja za fascinacijo in utrjevanje lojalnosti in hkrati kot obrambo pred »šibkostjo«, ki je dojeta kot »nalezljiva« in kot najhujša grožnja oblasti. Od tod tudi prisila spektakularnega, javnega kaznovanja »šibkih« (poniževanje, posnetki nasilnih deportacij ipd.).

Predavanje bo v sredo, 23. aprila 2025 ob 17. uri v sejni sobi Filozofskega inštituta ZRC SAZU, Novi trg 2, 3. nadstropje, Ljubljana.

Alenka Zupančič je ena najvidnejših slovenskih filozofinj in članica Slovenskega društva za teoretsko psihoanalizo. Njeno delo prepleta filozofijo, psihoanalizo (zlasti lacanovsko) in literaturo, pogosto pa se loteva tematik etike, politike ter subjekta. Je avtorica številnih knjig, ki so izšle tudi pri uglednih mednarodnih založbah, med njimi Konec (2019), What is Sex? (2017). Zupančič je tudi znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna predavateljica na Podiplomski šoli ZRC SAZU in različnih drugih univerzah doma in v tujini.

Vabljeni!

Photo by Alejandro Cartagena 🇲🇽🏳‍🌈 on Unsplash

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje biologije, dr. Filip Küzmič:

Fitocenološki pogled na stoletne spremembe v evropski plevelni vegetaciji.

Fitocenologija je veda, ki preučuje rastlinske združbe. Različne (plevelne) rastlinske združbe najdemo tudi na obdelanih površinah, kjer na njihovo vrstno sestavo in strukturo poleg (pol)naravnih dejavnikov posebej močno vplivajo človekove dejavnosti. Zaradi sprememb v načinu kmetovanja, razširjanja vrst in globalnih (klimatskih) sprememb je prišlo v zadnjih desetletjih do izginjanja nekaterih plevelnih vrst, do pojava novih, ali do opaznega razširjanja nekaterih vrst. V predavanju bomo spoznali fitocenologijo kot vedo, plevelno vegetacijo kot objekt raziskovanja ter časovne spremembe v njeni vrstni sestavi z izbranimi primeri iz Slovenije in Evrope.

Nastopno predavanje bo v četrtek, 24. aprila 2025 ob 11. uri v Dvorani štirih letnih časov, Novi trg 4, 2. nadstropje, Ljubljana.

Filip Küzmič je znanstveni sodelavec na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. V doktorski nalogi je raziskoval (sin)sistematiko in biogeografske vzorce plevelne vegetacije v Evropi. Po doktorskem študiju je nadaljeval z raziskavami razlik v metodologiji popisovanja plevelne vegetacije ter sodeloval pri večjih sintetskih vegetacijskih raziskavah v Evropi. Sodeloval je v mnogih aplikativnih projektih z raziskavami vplivov upravljanja na vrstno sestavo v združbah s popisovanjem različnih tipov vegetacije (travišča, mokrišča, obalne sipine, ruderalni habitati). V zadnjem času prenaša spoznanja iz poznavanja recentne plevelne vegetacije v interpretacijo arheobotaničnih najdb. Dvakrat je gostoval je na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem, terensko pa redno deluje v Črni gori.

Vabljeni!

Photo by Ahmet Polat

Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Terminologija in terminografija, ki ga bo imela doc. dr. Mateja Jemec Tomazin:

O odprtih podatkih, jezikoslovnem raziskovanju in potrebah – znanje je edina dobrina, ki se množi, če ga delimo.

Odprta znanost zavezuje k takojšnji odprtosti recenziranih publikacij in ravnanju z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli FAIR, pri čemer naj bodo ti odprti, kolikor je mogoče, in zaprti, kolikor je nujno. To zahteva nenehno iskanje ravnovesja med raziskovalno radovednostjo in iskanjem novih rešitev ter spoštovanjem obstoječih zavez. Navdušenje nad odprtostjo znanja vedno znova naleti na pomisleke bolj zadržanih uporabnikov. Kakšen dialog med vsemi deležniki je potreben in kaj pomenijo objave pod različnimi licencami?

Na predavanju se bomo dotaknili razlik med neobdelanimi, surovimi, predprocesiranimi in obdelanimi raziskovalnimi podatki, preverili bomo, kateri domači in tuji repozitoriji bodo nudili tudi podatkovne objave na področju humanistike in kako nam bo pri vsem tem pomagal podatkovni skrbnik.

Predavanje bo v torek, 15. aprila 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Mateja Jemec Tomazin vodi Jezikovnotehnološki raziskovalni center na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in je raziskovalka v Oddelku za terminologijo. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku in terminološkim zbirkam ter frazeološkim elementom v terminologiji. Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov.

Vabljeni!

Photo by jesse orrico on Unsplash

Vabimo vas na cikel javnih predavanj, ki ga na doktorskem modulu Kulturna zgodovina organizirata Podiplomska šola ZRC SAZU in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.  V tretjem predavanju cikla bo gostovala Ksenija Bogetić Pejović:

Jezik, konceptualizacija in kolektivni spomin v (perma)krizi.

Predavanje se bo osredotočilo na vlogo kolektivnega spomina v sodobnih javnih diskurzih novih kriz, pri čemer bo združilo okvire proučevanja jezikovnih metafor, komunikacije v krizah in študij spomina. S pomočjo treh manjših študij primerov, ki obravnavajo različne vrste političnih in državljanskih diskurzov, bo predavanje preučilo instrumentalizacijo spomina na konflikte v (post-)2020 diskurzih “nove normalnosti” v nekdanjih jugoslovanskih državah. Rezultati bodo uporabljeni za razpravo o specifičnih jezikovnih vzorcih rastoče militarizacije diskurza, ki pa jih spremljajo intenzivna pogajanja o kolektivnih preteklostih in prihodnostih.

Predavanje bo v angleškem jeziku v četrtek, 10. aprila 2025 ob 16. uri v sejni sobi Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstopje, Ljubljana (zvonec: ZRC SAZU).

Ksenija Bogetić Pejović je jezikoslovka, ki se ukvarja z interakcijami med jezikom in družbenim svetom na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Njeno delo izhaja iz tradicij sociolingvistike, analize diskurza in kognitivne jezikoslovja, s poudarkom na tem, kako se družbene identitete in ideologije diskurzivno gradijo in vzdržujejo, pri čemer se še posebej osredotoča na anglofone in post-jugoslovanske družbe. Njena področja zanimanja vključujejo jezikovno ideologijo, jezik in nacionalizem, jezik, spol in seksualnost, mladino in digitalne medije ter metaforo.

Vabljeni!

Photo by Gabi Santana

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela dr. Aleksandra Bizjak Končar:

Vrednotenja in sistemsko-funkcijsko jezikoslovje: teorija in empirija.

Jezikoslovje, in še posebej besediloslovje, že več desetletij razpravljata o vrednotenju. Številne študije so ga v preteklosti obravnavale z različnih teoretičnih in metodoloških vidikov. Predavateljica bo predstavila sistemsko-funkcijski model vrednotenja. Gre za uporaben model, ki je v pomoč pri opisu raznovrstnih jezikovnih sredstev vrednotenja v besedilu. Osredotoča se na čustva, etiko in estetiko. Sledil bo preizkus opisnih možnosti modela na slovenskem korpusnem gradivu in obravnava nekaterih izzivov pri empiričnih raziskavah vrednotenja.

Predavanje bo v torek, 8. aprila 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Aleksandra Bizjak Končar je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njeno raziskovalno zanimanje je usmerjeno v besediloslovje, sistemsko-funkcijsko teorijo jezika in korpusno jezikoslovje. Med objave s teh področij se uvršča znanstveni prispevek v Slavistični reviji Vrednotenje in argumentacija v sodobni pridigi. Sodeluje pri pripravi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). Pred tem je bila predavateljica za slovenščino na Univerzi v Novi Gorici in Univerzi Macquarie v Sydneyju.

Vabljeni!

Photo by Chiara F on Unsplash

Spoštovane študentke in spoštovani študentje Podiplomske šole ZRC SAZU,

v poletnem semestru študijskega leta 2024/2025 bomo v okviru predmeta Raziskovalni seminar II doktorskega študijskega programa 3. stopnje Okoljske in regionalne študije organizirali šest študijskih srečanj, ki bodo ponudila izbrane vsebine uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev ter razpravo s študentkami in študenti o možnostih aplikacije v lastno raziskovalno delo. Vsa srečanja bodo v sejni sobi 1. nadstropju na Novem trgu 2 v Ljubljani.

Za študente 2. letnika Okoljskih in regionalnih študij je udeležba na seminarju obvezna. S tem dopisom pa želimo vabilo razširiti na vse študentke in študente Podiplomske šole ZRC SAZU. Želimo vam posredovati podporna znanja v raziskovanju in vpogled v nekatere najmodernejše metode sodobne znanosti. S seminarji si prizadevamo preseči okvire posameznih znanstvenih področij ter vas povabiti k skupni razpravi v obliki interdisciplinarnega foruma, kjer bomo gradili na preseganju meja in iskanju presečišč med naravoslovjem, družboslovjem in humanistiko.

Še enkrat, toplo vabljeni!

Prof. dr. Simona Kralj Fišer in doc. dr. Jani Kozina,
nosilca predmeta Raziskovalni seminar II

Urnik