Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Kulturna zgodovina imel Mitja Potočnik:

Ganski študenti v Jugoslaviji v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja.

Predavanje bo v sredo, 5. maja 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 829 7378 7111, Passcode: 631530).

Ob srečanju jugoslovanskega in ganskega predsednika v Gani februarja 1961, sta se voditelja dogovorila, da bo Jugoslavija sprejela 300 ganskih študentov takoj, nato pa še po 100 vsako nadaljnje leto. Dejansko je prišlo na študij v Beograd Novi Sad, Ljubljano, Kranj, Sarajevo, in druga mesta precej manj študentov od predvidenega števila, a tisti, ki so prišli, so bili lepo sprejeti in velika večina jih je študij tudi uspešno zaključila. Po pregledu arhivskih virov in po 12 intervjujih s še živečimi bivšimi študenti ali njihovimi najbližjimi so na dan prišle zanimive zgodbe o njihovih izkušnjah s tedanjim jugoslovanskim izobraževalnim sistemom, političnim (ne)udejstvovanjem in socialistično družbo na splošno.

Mitja Potočnik je doktorski kandidat na Univerzi v Gani, Legon. Diplomiral je iz zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 2004 na temo “Grad Brdo skozi stoletja”, ki je leta 2008 izšla kot monografija. V letu 2017 je magistriral na Univerzi v Gani, Legon, s tezo “Zgodovina pogrebnih obredov: Študija primera ljudstva Ga v Jamestown-u v Gani”. Poleg kulturne, socialne in mikro-zgodovine Afrike in Evrope se njegove raziskave osredotočajo na mednarodne odnose. Njegova doktorska disertacija obravnava mednarodne odnose med Gano in bivšo Jugoslavijo, s poudarkom na Sloveniji.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

Vir fotografije: Dokumentarni film Slovenec po izbiri

Vabimo vas na gostujoče predavanje na doktorskem modulu Kulturna zgodovina, ki ga bo imel Zoltan Dujisin:

Vrednotenje znanstvenih osnov post-komunističnih politik spomina.

Predavanje bo v angleškem jeziku v petek, 16. aprila 2021, ob 16. uri, preko spletne seje ZOOM (Meeting ID: 860 4077 5268, Passcode: 561333).

Predavanje se posveti vprašanju antitotalitarnega kolektivnega spomina značilnega za Srednjo in Vzhodno Evropo. Najprej se posveti intelektualnemu izvoru antikomunističnega disidentstva, ki ga je zaznamoval boj med liberalci in konservativci, ki so skušali zagotoviti prevlado lastne interpretacije komunističnega režima. Nato pokaže, kako so si kasneje antikomunistični diskurz na tem območju prisvojili vseprisotni nacionalni spominski inštituti. Te inštitucije so razumljene kot hibridna telesa, ki se umeščajo med politiko in zgodovino in želijo vsiliti prevladujočo razlago komunistične preteklosti. Čeprav, recimo, poljski Inštitut za nacionalno spominjanje ni prvi tak inštitut, pa je primer, ki so ga posnemali v drugih postkomunističnih državah. Model inštituta spomina je bil privlačen za konservativno identitetno politiko, saj je strankam desnice omogočil, da postkomunistične družbe predstavljajo kot rezultat »nedokončanih revolucij«, kjer osebe iz preteklosti ohranjajo oblast, to pa zahteva protiutež. Poleg tega težijo k znanstveni potrditvi: z znanstveno kooptacijo (odlični pogoji za mlade raziskovalce, ki ne morejo dobiti službe v akademskih institucijah), politične pripovedi dobijo znanstveno legitimnost in na koncu vodijo v »depolitizacijo«. Spominski inštituti pa niso le ključni element postkomunistične politične tekme, ampak tudi krepitve sprejemanja in izenačevanja nacističnih in komunističnih zločinov v evropskem kolektivnem spominu.

Zoltán Dujisin je podoktorski študent na Katoliški univerzi Louvain. Raziskovalno se ukvarja s sociologijo znanja, sociologijo novinarstva, politikami spomina ter politično sociologijo. Na Univerzi Columbia v New Yorku je doktoriral iz sociologije in bil štipendist Marie Curie na Univerzi Erasmus v Rotterdamu. Tam je nadaljeval z raziskovanjem spominskih inštitutov. Deset let je delal kot novinar in dopisnik svetovne tiskovne agencije Inter Press Service News ter vodilnega portugalskega tednika Expresso, za katere je poročal iz Ukrajine, Madžarske in Češke.

Konzervirana preteklost: kako govorijo ribje konzerve?

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na doktorskem modulu Literatura v kontekstu imel prof. dr. Andrej Leben z Univerze v Gradcu:

Literarna večjezičnost in sodobni avstrijski literarni sistem.

Predavanje bo v sredo, 14. aprila 2021, ob 10.30 uri, preko spletne seje ZOOM (Meeting ID: 830 0380 1372, Passcode: 729857).

Predavanje osvetljuje na podlagi polisistemske teorije Even-Zoharja sodobni avstrijski literarni sistem z vidika večjezičnih literarnih praks priseljenih, nomadskih in manjšinskih avtorjev in avtoric ter s posebnim ozirom na dvojezično literarno polje na Koroškem in literaturo koroških Slovencev. Kot izhodišče prikaza bo služil tudi koncept nadregionalnega interakcijskega prostora, ki ga je razvila raziskovalna skupina na Univerzi v Gradcu in omogoča empirični, neesencialistični pogled tako na sodobno literarno komunikacijo in interakcije, za katere so značilne različne oblike literarne večjezičnosti, kot na tozadevno vlogo literarnih institucij.

Andrej (Andreas) Leben je profesor za slovensko književnost in slovenske kulturne vede na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu. Je soustanovitelj doktorskega programa Jugovzhodna Evropa in polja odličnosti »Dimenzije evropeizacije«. Vodil je projekt »Dvojezična literarna praksa na Koroškem po ukinitvi literarne revije mladje (1991) in njen položaj v nadregionalnem interakcijskem literarnem prostoru«. Njegova raziskovalna področja so slovenska književnost 20. in 21. stoletja, avtobiografski diskurz in avtobiografsko pisanje, kulturni transfer, literarna večjezičnost, spominska kultura, literatura in gledališče slovenske manjšine v Avstriji.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru predmeta Sodobna filozofija in moderna literatura na filozofskem modulu imel doc. dr. Rok Benčin:

Fotografija, struktura, afekt.

Predavanje bo v četrtek, 8. aprila 2021, ob 17. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 871 6601 3914, Passcode: 850756).

Nedavni afektivni obrat v fotografski teoriji sledi Barthesovemu premiku od strukture k afektu v Cameri lucidi. Toda že preden je Barthes izdal svojo fotografiji posvečeno zadnjo knjigo, je Thierry de Duve postavil tezo, da je v semiotično strukturo fotografije, kot jo razume Barthes, že vpisan afektivni proces. Fotografija naj bi bila namreč zaradi svoje indeksikalne narave razpeta med travmo in žalovanjem. Na predavanju bomo razmislek o afektirani strukturi fotografije razširili onstran predpostavke o njeni indeksikalni naravi. Kaj se zgodi z afektivnostjo fotografije, če njenega objekta več ne razumemo skozi neposredno povezavo med podobo in upodobljenim, temveč skozi nedoločenost, s katero njegova fotografska osamitev zaznamuje objekt?

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

*Vir fotografije: Sophie Ristelhueber, Fait, #60 (1992), National Gallery of Canada

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imel direktor ZRC SAZU in koordinator doktorskega modula Kulturna zgodovina na Podiplomski šoli ZRC SAZU red. prof. dr. Oto Luthar:

Golota in discipliniranje: Slovenke in Slovenci v italijanskih fašističnih taboriščih.

Predavanje bo v četrtek, 18. marca 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 898 0326 9075, Passcode: 466997).

V okviru preliminarnih rezultatov raziskovalnega projekta z naslovom Slovenke in Slovenci v italijanskih fašističnih taboriščih se bomo posvetili različnim oblikam degradacije in mučenja taboriščnic in taboriščnikov v taborišču Kampor na otoku Rabu. Ob primerih fizičnega nasilja -od obešanja na kol, do kroničnega pomanjkanja hrane in vode- se bomo posebej posvetili sprejemu v taborišče, katerega del je bilo razgaljanje vseh skupin internirank in internirancev. Ob uvodni predstavitvi podobnih oblik poniževanja in mučenja v daljši historični perspektivi se bomo osredotočili:

(1) na konkretne protokole in konkretne primere poniževanja, kot sestavnega dela discipliniranja in podrejanja,

(2) na primerjavo med okupacijsko in kolonialno politiko. Točneje, zanimale nas bodo tiste značilnosti italijanske okupacije zahodne Slovenije, Gorskega kotarja, Istre in Dalmacije, ki upornike in njihove družine izenačujejo z upornimi pripadniki libijskih in eritrejskih skupnosti.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti. Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imela znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter sodelavka modula Slovenske študije – tradicija in sodobnost  na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU, doc. dr. Saša Babič:

Folklorni obrazci – ogledalo družbe: etnolingvistični vpogled v družbo.

Predavanje bo v torek, 9. marca 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 823 3614 5154, Passcode: 665434).

Folklorni obrazci so najkrajše relativno stalne besedne zveze, ki jih posamezni jezik vsebuje; govorimo o pozdravih, kletvicah, pregovorih, ugankah ipd. Ti vase sprejmejo kulturne vidike in jih preko metafor tako kodirajo kot tudi razkrivajo. Pri kulturoloških raziskavah jezika, sploh ob rokovanju s slovstveno folkloro, se pogosto poslužujemo tudi etnolingvistike, metode, ki interdisciplinarno posega v globlje plati jezika z namenom več razkriti o družbenih konceptih, stereotipih, konceptualnih zemljevidih … V predavanju bodo predstavljeni folklorni obrazci in način, kako lahko s pomočjo etnolingvistike razbiramo posamezne konceptualne podlage za razbiranje odseva družbe.

Doc. dr. Saša Babič je folkloristka, ki raziskuje predvsem folklorne obrazce, tj. pozdrave, kletvice, pregovore, uganke, zagovore, molitve itd. z vidikov rabe in kulturnih pomenov kot tudi v okviru folklornega dogodka in sporazumevanja. Nabor gradiva črpa iz arhivov, v namene diahronih primerjalnih raziskav, ter s terenskim delom, predvsem za pridobitev sodobnega gradiva in vpogled v njegovo sodobno vpetost v družbo za sinhrone raziskave. Še posebej jo zanimajo sodobne rabe in izrabe različnih folklornih obrazcev, njihove funkcije, časovne prilagoditve kot tudi namenska preoblikovanja.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imela znanstvena svetnica in predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU ter predavateljica na Podiplomski šoli ZRC SAZU
red. prof. dr. Tanja Petrović:

Che je bil tukaj: dogodek, spominjanje in zgodovinjenje po koncu jugoslovanskega socialističnega projekta.

Predavanje bo v četrtek, 4. marca 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (https://us02web.zoom.us/j/84192643729…, Meeting ID: 841 9264 3729, Passcode: 458055) .

Predavanje za izhodiščno točko vzame konkreten dogodek iz avgusta 1959, ko je petčlanska kubanska misija dobre volje, ki jo je vodil izredni ambasador, major Dr. Ernesto Guevara Serna, obiskala socialistično Jugoslavijo. Delegacija se je v Jugoslaviji mudila 10 dni in med tem obiskala Beograd, Avalo, Kragujevac, Sarajevo, Jablanico, Konjic, Rijeko, Opatijo, Ljubljano, Postojno in Maribor. Srečala se je tudi s predsednikom Jugoslavije Josipom Brozom Titom v njegovi poletni rezidenci na Brionih.

V predavanju se sprašujem o pomenih tega dogodka, ki se nam razkrivajo iz temporalnosti naše sedanjosti. Zagovarjam tezo, da naše razumevanje, “branje” in zgodovinjenje tega dogodka pomembno usmerjata dva kasnejša dogodka: smrt Che Guevare v Boliviji (in mitologizacija njegovega lika, ki je sledila), ter katastrofalen razpad Jugoslavije in konec socializma. Omenjena dogodka zelo otežujeta, če celo ne onemogočata, da bi obisk Cheja Guevare in njegovo srečanje z jugoslovanskim socializmom in njegovimi snovalci opazovali v lastni temporalnosti. Zato ne moremo videti (ali jih vidimo kot izrazito deformirane) niti vizij prihodnosti, ki so bile inherentne tej temporalnosti. Javne narativizacije preteklosti, skozi katere se oblikuje kolektivni spomin na ta (in marsikateri) dogodek, morajo biti pozorne na te izgubljene vizije prihodnosti (pretekle prihodnosti, kot je o njih razmišljal Reinhart Koselleck), ker so le-te bistvenega pomena za zmožnost produktivnega razmišljanja o temporalnosti, ki sedanjost povezuje s preteklostjo in prihodnostjo.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imela znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter sodelavka modula Slovenske študije – tradicija in sodobnost  na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRCS AZU, doc. dr. Špela Ledinek Lozej:

Dediščinjenje (izdelovanja) sirov na Slovenskem.

Predavanje bo v četrtek, 18. februarja 2021, ob 16. uri, po spletni seji ZOOM (Meeting ID: 843 8745 9037, Passcode: 616007).

V predavanju bo na primeru treh sirov iz različnih alpskih območij Slovenije – mohanta, trniča in tolminca orisani procesi in prakse dediščinjenja prehrane na Slovenskem. Dediščinjenje izdelovanja sirov bo umeščeno v kontekst širših procesov ponavzočanja preteklosti in kvalifikacije (pre)hrane.

Doc. dr. Špela Ledinek Lozej je zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer se posveča raziskovanju stanovanjske kulture, pašništva, prehrane idr. prvin gmotne kulture, v zadnjem času pa tudi različnim praksam in procesom tvorjenja dediščine. Leta 2012 je doktorirala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med 2016 in 2017 se je raziskovalno izpopolnjevala na Univerzi v Vidmu. Od leta 2019 vodi medinštitutski večdisciplinarni raziskovalni program Dediščina na obrobjih. Je nosilka predmeta Dediščine, dediščinski procesi in prakse na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

V četrtek, 21. in v petek, 22. januarja 2021 bodo v okviru prvega roka v šolskem letu 2020/2021 potekale predstavitve tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v prvem letniku študija in predstavitve izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v tretjem letniku študija:

• v četrtek, 21. 1. 2021 ob 15. uri bo Aleš Rojc predstavil izsledke svoje doktorske disertacije z naslovom: Vednost in resnica v Badioujevi filozofiji, ki jo zaključuje na modulu Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura pod mentorstvom red. prof. dr. Alenke Zupančič.
• v četrtek, 21. 1. 2021 ob 16. uri, bo Edvard Šefer predstavil temo doktorske disertacije z delovnim naslovom: Skrivnosti borilnih veščin skritih v tehničnih formah (Katah) karateja, ki jo bo pripravljal na modulu Kulturna zgodovina.
• v petek, 22. 1. 2021 ob 15. uri bo Vesna Krmelj predstavila izsledke svoje doktorske disertacije z naslovom: Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem, ki jo pripravlja na modulu Kulturna zgodovina pod mentorstvom doc. dr. Luke Vidmarja in somentorstvom doc. dr. Francija Lazarinija.

Predstavitve bodo potekale preko spletne seje ZOOM:

https://us02web.zoom.us/j/87998233690?pwd=NzRuem1keFNVbGRIckhEeWM4R1lQUT09

Meeting ID: 879 9823 3690,Passcode: 511616

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v prvem letniku) in Raziskovalnega seminarja II. (v drugem letniku) in se bo beležila, zato vas prosimo, da se v spletno sejo ZOOM prijavite z imenom in priimkom. Hvala.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!