Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje arheologije, dr. Edisa Lozić:

Rimskodobni nagrobni spomeniki: indici rimskodobnih kamnolomov.

Nastopno predavanje bo v ponedeljek, 12. julija 2021, ob. 11. uri, preko spletne seje ZOOM.

Iskanje primernega lokalnega kamnoloma, katerega kamniti izdelki so se uporabljali za gradnjo novo ustanovljenih mest in potrebne infrastrukture, je bila ena od prvih nalog nove rimske uprave. Kljub temu, da so rimska mesta v arheološkem zapisu najbolje prepoznana prav po velikih infrastrukturnih projektih grajenih iz lokalnega kamna, je poznavanje lokacije samih kamnolomov in njihove vloge v ekonomskem smislu zelo slabo poznana. Raziskave rimskih kamnolomov, z izjemo nekaterih klasičnih grško-rimskih kamnolomov marmorja, so dolgo časa ostajale v ozadju arheoloških raziskav, predvsem zato, ker je sledove njihove uporabe brez intenzivne arheološkega pregleda in/ali arheoloških izkopavanj zelo težko prepoznati.

Napredek v tehnologiji ponuja nove možnosti njihovega odkrivanja. Prednost kamnolomov pred drugi vrstami arheoloških sledi je namreč to, da so pustil zelo jasno sled v prostoru, ki jo je mogoče zaznati s tehnikami daljinskega zaznavanja, predvsem zračnega laserskega skeniranja. Vendar je vsako daljinsko zaznavanje omejeno na detekcijo potencialnih lokaciji in je šele prvi korak k odkrivanju rimskih kamnolomov. A z natančnimi prostorskimi analizami, ki omogočajo povezovanje in oprezovanje podatkov o rimski infrastrukturi (ceste, mesta, prostorska distribucija kamnitih spomenikov), naravnimi geografskimi dejavniki (relief, vodna mreža, geološke danosti) ter rezultati geoloških analiz in geološko ekspertizo, lahko podamo natančno arheološko interpretacijo prostora, ki omogoča razmeroma natančno določevanje potencialnih lokacij rimskih kamnolomov.

V predavanju bo kandidatka predstavila, zakaj rimski (kamniti) nagrobni spomeniki, ki so dolgo časa služili zgolj kot vir epigrafskih in umetnostno-zgodovinskih študij, predstavljajo dobro izhodišče za raziskave rimskih kamnolomov predvsem na območjih geografsko izoliranih rimskih provinc.

Dr. Edisa Lozić je asistentka z doktoratom na Inštitutu za Arheologijo ZRC SAZU. Po uspešnem habilitacijskem postopku postala sodelavka arheološkega modula na doktorskem študiju 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Vabljeni!

Vir fotografije.

Vabimo vas na informativna dneva novih študijskih programov s področja naravoslovja na Podiplomski šoli ZRC SAZU!

• Informativni dan za magistrski študij 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju bo v torek, 22. 6. 2021, ob 16. uri preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 828 1628 6378, passcode: 332185).
• Informativni dan za doktorski študij 3. stopnje Okoljske in regionalne študije bo v sredo, 23. 6. 2021, ob 16. uri preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 818 5124 6792, passcode: 788686).

Razpis za vpis je odprt do srede, 31. 8. 2021 za magistrski študij in do petka, 10. 9. 2021 za doktorski študij. Prijave se odda na spletnem portalu eVŠ.

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo v okviru doktorskega modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo imela izr. prof. dr. Darja Fišer:

»Prvič, sem političarka in ne politik, drugič pa …«

– Korpusni pristop k raziskovanju parlamentarnega diskurza.

Predavanje bo v torek, 8. junija 2021, ob 16. uri , preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 881 7885 8462, Passcode: 590958).

V predavanju predstavimo uporabnost jezikovnih korpusov za analizo družbenokulturnih pojavov, ki jih lahko raziskujemo na podlagi jezikovne rabe v specializiranem, političnem diskurzu. Na primeru korpusne analize govorov poslank in poslancev, kjer nas bo zanimala dinamika zastopanosti žensk v parlamentu in značilnosti njihove rabe jezika, bomo pokazali vrednost bogato označenega diahronega korpusa slovenskih parlamentarnih razprav za digitalno humanistiko in družboslovje.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

Vabimo vas na prvi informativni dan za vpis v 2021/2022 na študijski program s področja humanistike na Podiplomski šoli ZRC SAZU!

Informativni dan za vpis na doktorski študij 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur bo v torek, 1. 6. 2021, ob 16. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 895 0930 3637, Passcode: 681892).

Razpis za vpis je odprt do petka, 10. 9. 2021. Prijave se odda na spletnem portalu eVŠ.

Vabimo vas na prva informativna dneva novih študijskih programov s področja naravoslovja na Podiplomski šoli ZRC SAZU!

Informativni dan za magistrski študij 2. stopnje Vede o Zemlji in okolju bo v sredo, 26. 5. 2021, ob 16. uri preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 832 6472 2284, Passcode: 309533).

Informativni dan za doktorski študij 3. stopnje Okoljske in regionalne študije bo v četrtek, 27. 5. 2021, ob 16. uri preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 884 8533 6434, Passcode: 577477).

Razpis za vpis je odprt do srede, 31. 8. 2021 za magistrski študij in do petka, 10. 9. 2021 za doktorski študij. Prijave se odda na spletnem portalu eVŠ.

Zadnji teden meseca maja bodo v drugem roku v 2020/2021 potekale predstavitve tem doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela I. v prvem letniku študija in predstavitve izsledkov doktorskih disertacij v okviru Samostojnega raziskovalnega dela III. v tretjem letniku študija:

• v torek, 25. 5. 2021, ob 15. uri bo Tadej Kralj bo predstavil zaključke na doktorski disertaciji pred oddajo v postopek ocenjevanja in zagovora: Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu, ki jo na modulu Slovenske študije – tradicija in sodobnost zaključuje pod mentorstvom doc. dr. Nataše Gliha Komac in somentorstvom red. prof. dr. Marjetke Golež Kaučič.
• v torek, 25. 5. 2021, ob 16. uri bo Edvard Šefer predstavil temo doktorske disertacije z delovnim naslovom: Cultural history of training forms (Kata) of Far Eastern self-defense martial arts (Kulturna zgodovina vadbenih oblik (Kat) daljnovzhodnih samoobrambnih borilnih veščin), ki jo bo pripravljal na modulu Kulturna zgodovina pod mentorstvom  prof. dr. Wojciecha Cynarskiga.
• v petek, 28. 5. 2021, ob 15.30 uri bo Adriana Sabo predstavila temo doktorske disertacije z delovnim naslovom: Postfeminist matrices in contemporary Serbian popular music: cases of Mimi Mercedez, Sajsi MC, Sendiah and Teodora, ki jo bo pisala na modulu Kulturna zgodovina pod mentorstvom doc. dr. Ane Hofman.

Predstavitve bodo potekale preko spletne seje ZOOM (povezava, Meeting ID: 874 6394 8505, Passcode: 031140).

Udeležba ostalih študentk in študentov na predstavitvah kolegov in kolegic je obvezna za opravljanje študijske obveznosti Raziskovalnega seminarja I. (v prvem letniku) in II. (v drugem letniku) in se bo beležila.

Vabljeni tudi drugi zainteresirani!

Društvo doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere – Mlada akademija letos že dvanajstič zapored podeljuje nagrado, namenjeno najboljšim mentoricam in mentorjem doktorskih študentk in študentov v Sloveniji. Med petimi finalisti za letošnjo nagrado je tudi izr. prof. dr. Peter Klepec, predavatelj na filozofskem modulu doktorskega študija Primerjalni študij idej in kultur. Za nagrado ga je predlagal dr. Aleksandar Matković, ki je 3. septembra 2020 doktoriral z disertacijo Fašistična abstrakcija: o vlogi dela v politični ekonomiji fašizma:

“I nominate Peter Klepec as a form of my gratitude towards an excellent mentorship and an honest relationship we developed. As an international student at PS ZRC SAZU, I felt almost at home since peter provided help when no one else could. Ranging from language, accommodation, topic and literature suggestions, all the way to his humble and deeply humane treatment of others and what I have since known is his trademark – his selfless help his dedication as a mentor truly proved to be exemplary, beyond any reasonable doubt in my mind. Not only in Slovenia, but also in Berlin – where I spent two research stays at Humboldt University during my PhD – the mentorship I received is beyond parallel. That was reflected in an international award (Civil Society Scholar Award) I received for my PhD, as well as a job offer once I returned to Serbia. I cannot say that I have met or had a better mentor. And, while I cannot say with certainty whether the qualities that make a good mentor are recognised outside of our academic setting, I think that Klepec’s qualities definitely merit an award or at least public recognition. First of all, in themselves, but also as a gratitude for all the other students and mentors who could learn from Peter’s great professional devotion and his personal traits (honesty, dignity and diligence). All of this makes Peter both a person and a mentor whose model of work and trust everyone could profit from.”

Iskrene čestitke za nominacijo in nestrpno pričakujemo razglasitev nagrade, ki bo v sredo, 26. 5. 2021.

(vir fotografije)

Kot izjemen uspeh tudi za Podiplomsko šolo ZRC SAZU lahko štejemo vest, da sta med petimi letošnjimi Fulbright štipendisti kar dva prejemnika štipendij s Podiplomske šole ZRC SAZU.

Septembra v ZDA potujeta Marisa Žele, študentka filozofskega modula in Blaž Gselman, študent literarnega modula doktorskega študijskega programa 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur.

Študentki in študentu iskreno čestitamo!

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na filozofskem modulu v okviru predmeta Oblikovanje pojmov imel doc. dr. Tadej Troha:

Kriza in normalnost.

Predavanje bo v četrtek, 20. maja 2021, ob 19. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 823 2088 2991, passcode: 014344).

Vse velike sodobne krize – od ekonomske in begunske do podnebne in pandemske – so se kljub nespregledljivim medsebojnim razlikam ujele v načeloma enak diskurzivni mehanizem. Po izhodiščni enostavni negaciji njenega obstoja in prvih poskusih, da bi jo reducirali na glasnika večne sistemske Resnice, se kriza sčasoma pokaže kot preveč dejanska, da se nanjo ne bi odzvali tudi v praksi. Vsaka od nedavnih kriz je imela (ali ima) zadostno dogodkovno intenziteto, da je ni mogoče brez ostanka vpisati v obstoječe koordinate; a namesto da bi, rečeno z Badioujem, delali na posledicah novega in sprejeli pravila, ki so lastna postajanju teh posledic, se je med krizo in krizno prakso vpletel posredni element, dozdevno že adekvaten objektivni odgovor na krizo, njeno objektivno »pravilo«. Svojo brezprizivno formo to pravilo sicer črpa iz krize – a ujame nas na trnek normalnosti, ki nikoli ni obstajala.

Predavanje je namenjeno širši zainteresirani javnosti.

Vabljeni!

Vabimo vas na gostujoče predavanje, ki ga bo na modulu Literatura v kontekstu imel prof. dr. Norbert Bachleitner:

Prevodoslovje in zgodovina knjig na primeru nemških prevodov Scotta in Flauberta.

Predavanje v angleškem jeziku bo v četrtek, 20. maja 2021, ob 11. uri, preko spletne seje ZOOM (povezava, meeting ID: 869 7207 3300, passcode: 005101).

Za preučevanje prevodov je primeren sistemski pristop zgodovine knjig, ker osvetljuje dejavnike, ki vplivajo na njihov nastanek in razširjanje – na primer posrednike, prevajalce, založnike, cenzorje in bralce. V dvajsetih letih 19. stoletja, ko se je znatno povečala proizvodnja in prevajanje knjig, so prevajanje del Walterja Scotta v glavnem »hekersko« izvajali »špekulativni« založniki, ki se niso ozirali na mednarodno zaščito avtorskih pravic. V Avstriji so bili prevodi Scottovih del cenzurirani, da bi ustrezali verskim in političnim standardom. Kljub takšnim posegom je Scott hitro postal ljubljenec nemške bralne javnosti, kar se kaže v nakladah brez primere. Tudi Flaubert je imel podobno usodo: prvi nemški prevod Gospe Bovary, vključen v priljubljeno serijo romanov, je poln sledi prevajalčeve samocenzure.

Norbert Bachleitner je profesor primerjalne književnosti na Univerzi na Dunaju. Bil je gostujoči profesor na različnih univerzah, vključno s Sorbonne nouvelle v Parizu, in je član Academia Europaea. Njegova področja zanimanja vključujejo recepcijo angleške in francoske literature na nemškem govornem območju; študije literarnega prevajanja in kulturnega transfera; družbeno zgodovino literature; cenzuro; literaturo v periodičnih publikacijah; medbesedilnost in digitalno literaturo. Njegove najnovejše knjižne objave so monografija Die literarische Zensur in Österreich von 1751 bis 1848 (Wien, Köln, Weimar Böhlau, 2017; angleški prevod v pripravi) in uredništvo zbornikov: z Ino Hein, Karoly Kókai in Sandro Vlasta Brüchige Texte, brüchige Identitäten: Avantgardistisches und exophones Schreiben von der klassischen Moderne bis zur Gegenwart (Göttingen: Vienna University Press, 2018), z Achimom Hölterjem in Johnom A. McCarthyjem pa Taking Stock – Twenty-Five Years of Comparative Literary Research (Leiden, Boston: Brill, 2020) in samostojno Literary Translation, Reception, and Transfer (Proceedings of the ICLA Conference in Vienna 2016, vol. 2, Berlin, Boston: De Gruyter, 2020).