Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika, ki ga bo imela izr. prof. dr. Nataša Jakop:

Podobe gospodarstva v slovenski frazeologiji: od oranja ledine do pranja denarja.

Za preživetje je človek skozi zgodovino razvijal različne oblike gospodarskih dejavnosti, ki jih je prilagajal naravnim, družbenim in kulturnim okoljem. Odtisi teh dejavnosti so ohranjeni tudi v jeziku, še posebej v frazeologiji. Na predavanju bomo predstavili razvoj humanističnih smeri, ki so od sredine 20. stoletja spodbudile raziskovanje kulturološkega vidika frazeologije. Ob izbranih primerih frazemov in pregovorov bomo razmišljali o gospodarskih temah in slikah, ki motivirajo tako frazeologizacijo kot stereotipizacijo.

Predavanje v torek, 25. februarja 2025 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Nataša Jakop je raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, kjer sodeluje pri pripravi novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ), in predavateljica na Podiplomski šoli ZRC SAZU, Univerzi v Celovcu in Univerzi v Trstu. Njena raziskovalna področja so frazeologija, leksikografija in normativistika. Na doktorskem študijskem programu Primerjalni študij idej in kultur je koordinatorica jezikoslovnega modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo.

Vabljeni!

Image by Andreas Lischka from Pixabay

Obveščamo vas, da bo v petek, 21. februarja 2025, ob 11. uri, Vilja Lukan Pišek na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Muzealizacija težke dediščine: taborišče Ljubelj na presečišču muzeologije in študij spominov.

Povzetek doktorata.

Mentorica: doc. dr. Saša Poljak Istenič,

somentor: red. prof. dr. Oto Luthar.

Komisija: red. prof. dr. Maja Godina Golija (predsednica), izr. prof. dr. Petra Svoljšak in znanstvena sodelavka dr. Urška Strle.

Zagovor bo v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Vljudno vabljeni.

Vir fotografije.

https://us02web.zoom.us/j/88357763278?pwd=GdP7OPICTDcYZGdgB5ZaTR4YvmWHUD.1

Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Etimološka in dialektološka leksikologija in leksikografija, ki ga bo imela red. prof. dr. Jožica Škofic:

Gorenjska jezikovna krajina skozi prizmo narečnih zemljepisnih lastnih imen.

Jezikovno krajino gorenjskega podeželja je v zadnjih letih med drugim vidno zaznamovala tudi akcija zbiranja in obeleževanja hišnih imen (prim. www.hisnaimena.si), s katero so gorenjske občine v sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske in Raziskovalno agencijo Sora (vse pod vodstvom Klemena Klinarja in v sodelovanju z dialektologinjo) od leta 2009 dokumentirale že 16026 hišnih imen in s tablicami s hišnimi imeni označile preko 7500 domačij. Hišna imena so na tablicah zapisana v poenostavljenem narečnem zapisu (uporabljene so črke knjižne abecede in polglasnik ter osnovna naglasna znamenja), pri čemer je bilo treba sprejeti marsikateri kompromis med jezikoslovno (dialektološko) stroko in sprejemljivostjo zapisa za domačine, ki se s temi imeni identificirajo. Hišna imena so tako dokumentirana in javnosti predstavljena »in situ«, hkrati pa tudi v knjižicah s hišnimi meni, zapisana so tudi na nekaterih straneh portala iObčina, npr. https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=radovljica). Narečno podobo Gorenjske (in Koroške v Avstriji) pa si tako domačini kot obiskovalci lahko uzaveščajo tudi s prebiranjem tiskanih in spletnih zemljevidov (prosto dostopnih na portalu www.ledinskaimena.si oz. https://maps.flurnamen.at/).

Katere značilnosti narečij na Gorenjskem (ob gorenjskem narečju in njegovem vzhodnogorenjskem podnarečju ter selškem narečju se tu govorita tudi koroško ziljsko narečje in njegovo kranjskogorsko podnarečje ter škofjeloško in poljansko narečje rovtarske narečne skupine) lahko domačini in obiskovalci prepoznajo iz zapisov na tablicah s hišnimi imeni? Kaj ti napisi povedo in kaj zamolčijo o nekdanji in sodobni gorenjščini, kot se kaže v hišnih imenih?

Na predavanju se bomo seznanili z jezikoslovnimi dilemami ob poenostavljenem zapisovanju in poknjiževanju narečnih zemljepisnih lastnih imen in poskusili začrtati nekaj izoglos na jezikovnih kartah, nastalih na osnovi zbranega lastnoimenskega gradiva.

Predavanje v torek, 21. januarja 2025 ob 16. uri v študentski sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Prof. dr. Jožica Škofic je raziskovalka na Oddelku za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z dialektologijo slovenskega jezika in geolingvistiko, narečnim imenoslovjem, narečnim slovaropisjem in zgodovino slovenskega jezika. Je vodja projekta Slovenski lingvistični atlas. Na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru predava jezikoslovne predmete. Je izredna članica SAZU.

Vabljeni!

Vir fotografije.

https://us02web.zoom.us/j/82364119674?pwd=aJOrd21qcbme5ef5M6KVn6QUl2KpAr.1

Obveščamo vas, da bo v četrtek, 23. januarja 2025 ob 13. uri na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Literatura v kontekstu, Lucija Mandić javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Računalniško branje slovenske pripovedne proze dolgega 19. stoletja v kontekstu literarne kanonizacije.

Povzetek doktorata.

Mentorica: doc. dr. Andrejka Žejn

Somentorica: doc. dr. Monika Deželak Trojar

Komisija: izr. prof. dr. Tomaž Erjavec, red. prof. dr. Marko Juvan (predsednik komisije) in red. prof. dr. Katja Mihurko Poniž (UNG).

Zagovor bo v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Vljudno vabljeni!

Photo by Pixabay

Vabimo vas na preizkusno predavanje, ki ga bo imel kandidat za izvolitev v naziv docenta za predmetno področje geologije, dr. Adrijan Košir:

Karbonatni svet II: Zemljina kritična cona in biomineralizacija CaCO3 v terestričnih okoljih.

Kritična cona je definirana kot Zemljin sistem, ki sega od vrha kopenske vegetacije do spodnjih mej podzemne vode. Deluje kot sistem med seboj povezanih fizikalnih, kemijskih, bioloških in geoloških procesov, ki omogočajo življenje na površju zemlje; odtod kritičnost. Kalcijev karbonat v kritični coni, predsem v tleh oziroma delu Zemljine skorje, v katerega prodirajo rastlinske korenine, že od pojava prvih kopenskih rastlin gradi pomemben dinamičen globalni ogljikov rezervoar z veliko vlogo pri kroženju ogljika. V predavanju si bomo postavili vprašanja, kako poteka akumulacija karbonatov v tleh in kakšno vlogo pri tvorbi karbonatov imajo biološki procesi v koreninsko-glivni sferi (mikorizosferi)? Kaj je biološko inducirana in kaj biološko kontrolirana mineralizacija v rastlinskih koreninah in rizosferi? Kako delujejo procesi kristalizacije in kakšna je mikromorfologija tvorb CaCO3? Kaj vemo o ekofiziologiji in biogeokemiji koreninskih karbonatnih oblik? Ali lahko procese karbonatne biomineralizacije v terestričnih okoljih primerjamo z biomineralizacijskimi mehanizmi v morskih okoljih? Kaj pa sedimentni in fosilni zapis?

Preizkusno predavanje bo v sredo, 22. januarja 2025 ob 11. uri v Gosposki dvorani na Gosposki ulici 16, Ljubljana.

Adrijan Košir je geolog, ukvarja s sedimentologijo in geobiologijo karbonatov. Šolal se je na univerzah v Ljubljani, Zagrebu in Cardiffu. Na ZRC SAZU sodi med veterane: v treh desetletjih dela na Paleontološkem inštitutu je med drugim raziskoval stratigrafijo in paleoekologijo mezozojskih in paleogenskih karbonatnih platform v Dinaridih, procese in produkte koreninske biomineralizacije v recentnih tleh v mediteranskem prostoru ter v paleotleh v Sloveniji, Franciji, Španiji, Bahamih in drugod. Na prelomu tisočletja je precej časa posvetil raziskavam in poljudnim predstavitvam prvega slovenskega najdišča dinozavrov pri Kozini.

Vabljeni!

Vabimo vas na predavanje v okviru predmeta Leksikologija, leksikografija in slovničarstvo sodobnega jezika, ki ga bo imela red. prof. dr. Andreja Žele:

Leksikologija: leksikalizacija in ločevanje med terminom in frazemom.

Predavateljica bo v predavanju z naslovom Leksikologija: leksikalizacija in ločevanje med terminom in frazemom obravnavala leksikalizacijo v razmerju do terminologizacije in frazeologizacije. Leksikalizacija v smeri terminologizacije poudari težjo po novih pomenih in poimenovanjih (tj. objektivno poimenovanje vsebin: kognitivna metafora), hkrati pa je leksikalizacija vstopni pomenotvorni pogoj tudi za frazeologizacijo (tj. subjektivno (pre)imenovanje vsebin: konvencionalna metafora). Tako terminološkim kot frazeološkim enotam pa sta skupni skladenjsko-pomenska stalnost sestavin in njihova idiomatičnost/svojskost.

Predavanje v torek, 7. januarja 2025 ob 15. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Prof. dr. Andreja Žele je predavateljica sodobnega slovenskega jezika na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od 2011 je dopolnilno petinsko zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pri novonastajajočem slovarju slovenskega jezika.

Photo By: Kaboompics.com

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje arheologije dr. Lucija Grahek:

Pokolpje v železni dobi: raziskovalni izzivi od Podzemlja do Vinice.

Reka Kolpa je v prazgodovini nedvomno predstavljala pomembno povezovalno, ne pa ločevalno mejo med skupnostmi ob njenih bregovih. To je še posebej pomembno, saj je Pokolpje raznolika regija na stičišču jugovzhodnega predalpskega, panonskega, severnojadranskega in zahodnobalkanskega sveta. Dosedanja necelostna obravnava te regije s strani slovenskih in hrvaških arheologov je privedla do razmeroma nejasne arheološke podobe območja, ki se odraža predvsem v različnih stopnjah raziskanosti. Celostnost regije zamegljujejo tudi definicije različnih kulturnih krogov oziroma skupnosti, ki so tu živele v času pozne bronaste in železne dobe. Raziskanost Bele krajine, ki jo tradicionalno obravnavamo kot integralni del dolenjske halštatske skupnosti, močno odstopa od ostalih delov Pokolpja. Kljub temu so nova izkopavanja ponovno osvetlila nekatere desiderate in šibke točke dosedanjih raziskav. Izzive, s katerimi se soočamo pri njihovi odpravi, bodo predstavljene na podlagi prvih rezultatov novih naselbinskih raziskav na Kučarju in grobišču Pezdirčeva njiva v Podzemlju ter gradišču Šlemine nad Golekom pri Vinici. Osredotočenost bo na metodoloških izzivih in interdisciplinarnem pristopu k raziskavam, ki vključujejo tudi pedološke študije za analizo vplivov okolja na ohranitev najdb, kar predstavlja izhodišče za arheološke študije materialne kulture. Izpostavljen bo pomen različnih arheometalurških analiz kovinskih predmetov za identifikacijo tehnoloških praks. Predstavitev bo zaključena s premislekom o regionalnih identitetah v železni dobi ter njihovi vpetosti v širše kulturne tokove tistega časa, skupaj z izzivi predstavljanja rezultatov arheoloških raziskav širši javnosti.

Nastopno predavanje bo v ponedeljek, 16. decembra 2024 ob 11. uri v Gosposki dvorani, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Dr. Lucija Grahek je znanstvena sodelavka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Raziskovalno se posveča predvsem preučevanju pozne bronaste in železne dobe na jugovzhodnem alpskem prostoru. V času doktorskega študija in na začetku svoje raziskovalne poti je preučevala predvsem naselbinsko keramiko. Kabinetno delo redno dopolnjuje s terenskimi raziskavami, ki obsegajo arheološko topografijo in raziskovalna izkopavanja, kot jih je vodila na grobišču Pezdirčeva njiva v Podzemlju. Vodila je tudi zaščitna izkopavanja rimskodobnega grobišča na lokaciji ZRC SAZU Raziskovalne postaje Barje. Svoje raziskave dopolnjuje z vključevanjem različnih naravoslovnih analiz ter interdisciplinarnim analitičnim pristopom k preučevanju tehnoloških in družbenih praks prazgodovinskih skupnosti. Od leta 2019 sodeluje pri terenskih raziskavah fenomena stečkov v vzhodni Hercegovini, ki jih vodi dr. Saša Čaval (IAPŠ). Pri raziskovanju stečkov, ki trenutno potekajo v okviru ERC projekta STONE, se osredotoča na preučevanje ponovne uporabe prazgodovinskih grobišč in rekognosciranje naselbin. Tesno sodeluje s konservatorji iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter z različnimi muzeji, predvsem z Belokranjskim muzejem v Metliki. Poleg ureditve depoja arheoloških najdb in mentorstva muzejskemu kustosu je tam v celoti prenovila stalno arheološko razstavo, ki zdaj nosi naslov: Arheološko bogastvo Bele krajine. Pri terenskem delu in kot delovna mentorica predaja svoje izkušnje in znanje študentom, tako iz slovenskih kot tudi tujih univerz.

Vabljeni!

Vir fotografije

https://us02web.zoom.us/j/81934768414?pwd=gRyunY0xg1KzUcavV5cabsrSTvYhiV.1

Obveščamo vas, da bo v četrtek, 12. decembra 2024 ob 13. uri na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Primerjalni študij idej in kultur, modul Kulturna zgodovina, Vita Zalar javno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom:

Anti-Roma Racism and Punitive Governance in the Habsburg and Yugoslav Monarchies, 1848–1941 [Protiromski rasizem in kaznovalna politika v Habsburški monarhiji in Kraljevini Jugoslaviji, 1848–1941].

Povzetek doktorata.

Mentor: prof. dr. Oto Luthar

Somentor: prof. dr. Ari Joskowicz

Komisija: znanstveni sodelavec dr. Martin Pogačar, znanstveni sodelavec dr. Christian Promitzer, izr. prof. dr. Petra Svoljšak

Zagovor bo v angleškem jeziku v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja, Gosposka ulica 16, Ljubljana.

Vljudno vabljeni!

Vir slike: Gypsies po Kotász, Károly – Slovak national gallery, Slovakia – Public Domain.

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo na predmetu Normativnost in sociolingvistika v slovarjih, slovnicah in pravopisih imel doc. dr. Domen Krvina:

Prevzemanje lastnih imen iz jezikov s ciriličnimi pisavami na primeru vzhodnoslovanskih jezikov.

V predavanju bo v temeljnih potezah predstavljena problematika prevzemanja krajevnih in osebnih lastnih imen iz vzhodnoslovanskih jezikov v slovenščino. Ti jeziki se zapisujejo v cirilici, zato bo v okviru prevzemanja najprej izpostavljena razlika med prečrkovanjem (za ožjo znanstveno in bibliotekarsko rabo) ter podomačenim zapisom (za širšo rabo). Na primerih bo prikazano razmerje med črko in glasom, (ne)prevzemanje mehčanja soglasnikov, akanja in jakanja (v ruščini in beloruščini), posebnosti pri razvoju e in i v zaprtih zlogih (v ukrajinščini), na koncu pa tudi vprašanje prevzemanja nekaterih končajev (zlasti -iv : -ov/-jev v ukrajinščini) in samomnožinskih samostalnikov.

V Slovenskem pravopisu 2001 sta beloruščina in ukrajinščina v primerjavi z ruščino obravnavani precej obrobno in z le malo zgledi. Zlasti novejše gradivo v korpusu Trendi kaže, da se zdi marsikje smiselno (sistemsko) priznavanje dvojnic, pri gradivno prvič izpričanih primerih tudi v smislu (izrazite) prednosti izvorne oblike, kar bo pomembna naloga za nastajajoči Pravopis 8.0.

Predavanje v torek, 10. decembra 2024 ob 16. uri v sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje, Ljubljana.

Domen Krvina je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in raziskovalec na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri raziskovalnem delu se ob leksikologiji in leksikografiji ukvarja predvsem s skladnjo in aspektologijo. Je urednik Sprotnega slovarja slovenskega jezika in sodelavec pri eSSKJ – Slovarju slovenskega knjižnega jezika in. Kot član ožjega sestava Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU sodeluje pri prenovi pravopisnih pravil. Leta 2023 je prejel priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani (skupinsko za projekt Zgodovina slovenskega literarnega prevoda). Poleg jezikoslovja je ljubitelj naravoslovja, zlasti meteorologije, in (vojne) zgodovine.

Vabljeni!

Photo by Kristina Chuprina

Vabimo vas na nastopno predavanje, ki ga bo imela kandidatka za izvolitev v naziv docentke za predmetno področje geologije dr. Mateja Jemec Auflič:

Zemeljski plazovi v prostoru in času ter pristopi k preventivnemu varstvu pred njimi.

Zemeljski plazovi so med najpogostejšimi naravnimi nevarnostmi v Sloveniji. Pojavljajo se v različnih geoloških okoljih in časovnih obdobjih. Njihova pogostost in intenzivnost sta odvisni od številnih dejavnikov, vključno z geološkimi, morfološkimi, podnebnimi in človeškimi vplivi. Izraz „zemeljski plazovi“ vključuje široko paleto pojavov z različnimi procesi, dinamiko, sprožilci, vrstami gibanja in potencialom nevarnosti. Aplikativne in znanstvene raziskave se osredotočajo na razumevanje procesov, njihovo prostorsko in časovno pojavljanje, modeliranje, predvidevanje in ublažitev posledic. V predavanju bodo predstavljene metode za prepoznavanje, spremljanje in določevanje obsega zemeljskih plazov. Prikazani bodo primeri preventivnih ukrepov s poudarkom na razvoju državnega sistema za obveščanje o nevarnosti pojavljanja zemeljskih plazov.

Nastopno predavanje bo v petek, 6. decembra 2024 ob 13. uri v Gosposki dvorani, Gosposka 16, Ljubljana.

Dr. Mateja Jemec Auflič, udi. geol., je za zaposlena na Geološkem zavodu Slovenije in je doktorirala leta 2012 s področja uporabe radarske interferometrije v geologiji kot podpora pri proučevanju dinamičnih procesov na Zemljinem površju. V svoji raziskovalni karieri se osredotoča na proučevanje in monitoring zemeljskih plazov v prostoru in času z vidika uporabe različnih metod in pristopov. Združuje kombinacijo sodobnih geodetskih, geotehničnih, geofizikalnih in satelitskih metod s ciljem opredelitve preteklih, sedanjih in prihodnjih nevarnosti za nastanek zemeljskih plazov. Pri projektu Opozorilni sistem za napoved zemeljskih plazov je od samega začetka naprej nosilka raziskav o sprožilnih količinah padavin, ki so glavni sprožilec zemeljskih plazov v Sloveniji. V zadnjih petih letih je vzpostavila pet geoloških laboratorijev v naravi, kjer z uporabno različnih senzorjev, merijo širjenje in nastanek razpok, ki lahko vodijo do nastanka skalnih podorov. Je vodja evropskega projekta in več domačih projektov, v katerih se ukvarja z razvojem metodologij za določevanje območij pojavljanja zemeljskih plazov. Od leta 2022 je vodja programske skupine Dinamična Zemlja.

Vabljeni!

Vir fotografije.

https://us02web.zoom.us/j/87202747302?pwd=91OtaXaLv8IjhTY7eJslJ79q6Cp135.1