Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Za vključitev v delo ni posebnih pogojev. Priporočljivo je vsaj pasivno znanje nemškega, angleškega in italijanskega jezika.

Vsebina:

Naravoslovne raziskave v arheologiji pomembno prispevajo k raziskavam preteklosti, tako antropogene, kot tudi naravne. Arheobotanika se ukvarja z makroostanki rastlin iz arheoloških najdišč, to so semena, plodovi, les in oglje. Redkeje so ohranjena tudi rastlinska vlakna, stkana in/ali spletena v tekstil, vrvi idr. uporabne izdelke.

Študenti in študentke se bodo seznanili z:

1. osnovami arheobotaničnih metod dela:

• ohranjenost rastlinskih ostankov in tafonomija
• vzorčenje na terenu
• shranjevanje in priprava vzorcev v laboratoriju in/ali mokro sejanje
• kvantificiranje in podvzorčenje vzorcev
• sortiranje in pregledovanje
• identifikacija rastlinskih makroostankov
• statistična obdelava rezultatov
• interpretacija z arheološkimi konteksti
• posebne metode dela v arheobotaniki: morfometrične analize, dendrokronologija, genetika, idr.

2. osnovami sistematske botanike in morfologije rastlin (cvet, pelod, plod, seme, klas, lesna anatomija, rastlinska vlakna itd.);

3. uporabo rastlinskega materiala skozi čas (od najzgodnejših do mlajših arheoloških najdišč);

4. osnovami etnobotanike in uporabnih vrednosti rastlinskega materiala;

5. razvojem in širitvijo kulturnih rastlin in nekaterih drevesnih vrst, s poudarkom na ozemlju današnje Slovenije;

6. vplivom človeka na vegetacijo skozi čas;

7. najpomembnejšimi arheobotaničnimi znanstvenimi deli in referencami, predvsem z območja Slovenije.

Specifične teme bodo izbrane za vsakega študenta oz. študentko posebej, po potrebi v sodelovanju z ostalimi predavatelji in predavateljicami ali mentorji oz. mentoricami tako, da bodo prilagojene njegovim oz. njenim raziskovalnim željam in temi doktorske naloge.

Temeljni literatura in viri:

• Andrič M., Tolar T., Toškan B. 2016. Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija. Založba ZRC in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana.
• Dincauze D.F. 2000. Environmental Archaeology: Principles and practice. Cambridge University Press, UK.
• Wilkinson K., Stevens C. 2003. Environmental Archaeology: Approaches, Techniques & Applications . The History Press, UK.
• Zohary D., Hopf M. 2004. Domestication of Plants in the Old World. Oxford University Press, UK.
• Cappers R.T.J., Neef R. 2012. Handbook of Plant Palaeoecology. Barkhuis, Groningen University Library, Netherlands.
• Cappers R.T.J., Bekker R.M. 2013. A Manual for the Identification of Plant seeds and fruits. Barkhuis, Groningen University Library, Netherlands.
• Jacomet S. 2006. Identification of cereal remains from archaeological sites. IPAS, Basel University, Schwizerland
• Cappers R.T.J., Bakker R.M., Jans J.E.A. 2006. Digital Seed Atlas of the Netherlands. Groningen University Library.
• Martinčič s sod. 1999. Mala Flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
• Znanstvene revije: Vegetation History and Archaeobotany, Journal of Archaeological Science, Environmental Archaeology

Cilji in kompetence:

Študenti in študentke se bodo seznanili z osnovami arheobotanike, metodami dela in bistvenimi možnostmi raziskav na suhih in mokrih arheoloških najdiščih. Seznanili se bodo z osnovami botanike, etnobotanike, ekologije in dendrologije. Dobili bodo pregled o pojavu kulturnih rastlin od neolitika do srednjega veka, s poudarkom na območju Slovenije. Usposobili se bodo za sodelovanje z arheobotaniki in spoznali različne možnosti raziskav rastlinskega arheo-materiala. Možno je individualno raziskovalno delo v okviru njihove doktorske naloge.

Predvideni študijski rezultati:

Glavni cilj predmeta je znanje in razumevanje arheobotanike. Poznavanje možnosti raziskav v arheobotaniki in njihovo vključevanje v arheološke in okoljske raziskave. Usposobiti študente in študentke za razumevanje arheobotaničnih vsebin, kar jim bo omogočilo kritično branje, analizo in interpretacijo znanstvene literature in hkrati smotrno postavljanje raziskovalnih vprašanj z zavedanjem o omejitvah le-teh, v odvisnosti od najdišča in tam ohranjenih ostankov. Od njih pričakujemo sposobnost sodelovanja s strokovnjaki iz različnih ved v okviru interdisciplinarnih raziskovalnih projektov.

V odvisnosti od zanimanja, bo možno izvesti samostojno raziskovalno nalogo, ki bo lahko vključevala vse zgoraj opisane stopnje metod dela v arheobotaniki.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• Frontalna oblika poučevanja
• Delo v manjših skupinah oz. v dvojicah
• Samostojno delo študentov
• e-izobraževanje

Metode (načini) dela:

• Razlaga
• Razgovor/ diskusija/debata
• Delo z besedilom
• Proučevanje primera
• »Terenske vaje« (npr. obiski podjetij)

Načini ocenjevanja:

• Krajši pisni izdelki 50 %,
• Končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) 50 %.

Reference nosilke

• ANDRIČ, Maja, TOLAR, Tjaša, TOŠKAN, Borut (2016).Okoljska arheologija in paleoekologija. Založba ZRC SAZU, Ljubljana
• TOLAR, Tjaša, VOVK, Irena, JUG, Urška (2021). Selective use of Cornus sanguinea L. (dogwood) fruits or fruitstones in the Late Neolithic. Vegetation History and archaeobotany 30/3, 347-361.
• TOLAR, T., GALIK, A., LE BAILLY, M., DUFOUR, B., CAF, N., TOŠKAN, B., BUŽAN, E., ZVER, L., JANŽEKOVIČ, F., VELUŠČEK, A. (2021). Multi-proxy analysis of waterlogged preserved Late Neolithic canine excrements. Vegetation History and Archaeobotany 30/3: 107-118.
• TOLAR, Tjaša, JACOMET, Stefanie, VELUŠČEK, Anton (2016) Cereal chaff used as temper in loom-weights : new evidence from a Slovenian Eneolithic pile-dwelling site (ca. 3100 cal BC). Vegetation history and archaeobotany 25/3: 291-301.
• TOŠKAN, Borut, KOVAČ, Mateja, TOLAR, Tjaša (2022) Bioarheološke raziskave rimskodobnega grobišča Marof na Igu : antropologija, arheozoologija, arheobotanika. Arheološki vestnik 73: 281-312.
• TOLAR, Tjaša, PAVLIN, Primož (2022) The earliest finds of millet and possible associated changes in material culture in Slovenia. V: KIRLEIS, Wiebke (ur.), DAL CORSO, Marta (ur.), FILIPOVIĆ, Dragana (ur.). Millet and what else? : the wider context of the adoption of millet cultivation in Europe. Leiden: Sidestone Press, 107-126.