Vsebina

Stanje raziskav zgodnjesrednjeveške materialne kulture med Donavo in severnim Jadranom:

• upravno-politična zgodovina,
• etnogeneza Slovanov in Vlahov,
• tipokronologija nakitnih predmetov,
• tipokronologija lončenine,
• tafonomija najdb (naselbine in grobišča),
• artefaktna obravnava najdišč in pokrajine.

Delo s podatkovnimi zbirkami in osnove analize podatkov s spletnimi in pisarniškimi digitalnimi orodji:

• osnove informacijske analize,
• strukturiranje podatkovne zbirke,
• strategija iskalnih izrazov,
• izdelava analitičnih orodij po meri.

Temeljni literatura in viri

• Pregled opredelitev pojma zgodnji srednji vek:
• MIRNIK PREZELJ, Irena 1998, Slovenska zgodnjesrednjeveška arheologija med preteklostjo in sedanjostjo – pogled z “Zahoda”. – Arheološki vestnik 49, 361 – 381. (Slovene Early Medieval Archaeology between the Past and Present – View from the West)
• Pregledni model razvoja Slovanov:
• PLETERSKI, Andrej 2013, Etnogeneza Slavena – metode i proces. – Starohrvatska prosvjeta, s. 3, sv. 40, str. 7-32.
• Pomembnejše objave arheoloških najdišč
• EICHERT, Stefan 2010, Die frühmittelalterlichen Funde aus dem Kirchenfriedhof von St. Peter. – Beiträge zur Kulturgeschichte Oberkärntens Band 6, Sterben in St. Peter (Karpf Kurt, Meyer Therese – editors), Spittal an der Drau, 149-191.
• EICHERT, Stefan 2010, Die frühmittelalterlichen Grabfunde Kärntens. Die materielle Kultur Karantaniens anhand der Grabfunde vom Ende der Spätantike bis ins 11. Jahrhundert. – Aus Forschung und Kunst 37, Klagenfurt.
• EICHERT, Stefan, ROGL Christine, Katalog der Gräber und Kleinfunde. – Beiträge zur Kulturgeschichte Oberkärntens Band 6, Sterben in St. Peter (Karpf Kurt, Meyer Therese – editors), Spittal an der Drau, 195-286.
• FRIESINGER, Herwig 1974, Studien zur Archäologie der Slawen in Niederösterreich. – Mitteilungen der prähistorischen Kommission 15-16, Wien 1971-74.
• FRIESINGER, Herwig 1977, Fabrizii Susanne., Reuer Egon, Studien zur Archäologie der Slawen in Niederösterreich (Die Skelette aus dem frühmittelalterlichen Gräberfeld von Pitten, p. B. Niederösterreich). – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 17-18, Wien 1975-77.
• KOROŠEC, Josip 1950, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. – Dela 1. razreda SAZU 1, Ljubljana.
• KOROŠEC, Paola 1979, Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov. – Dela 1. razreda SAZU 22.
• KOROŠEC, Paola 1999, Nekropola na Ptujskem gradu, turnirski prostor. – Ptuj.
• OBENAUS, Martin 2010, Arpadenzeitliche Gräberfelder und Grabfunde des 10. bis 12. Jahrhunderts in Österreich. Fundmaterialien des Burgenländischen und Niederösterreichischen Landesmuseums. – Wissenschaftliche Arbeiten aus Burgenland 135, Eisenstadt.
• PLETERSKI, Andrej – Belak, Mateja – ŠTULAR, Benjamin (uredniki). Izkopavanja srednjeveškega in zgodnjenovoveškega grobišča pri Župni cerkvi v Kranju v letih 1964-1970 = Excavations of Medieval and Post-Medieval cemetery at the Župna cerkev in Kranj, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 35, 1), (Zbirka Grobišča Župna cerkev v Kranju, 1). Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo: Založba ZRC, 2016. ISBN 978-961-254-973-2. http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1264.
• PLETERSKI, Andrej, BELAK, Mateja. Grobovi s Puščave nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu. Arheološki vestnik, ISSN 0570-8966, 2002, letn. 53, str. 233-300.
• SAGADIN, Milan 1988, Kranj – križišče Iskra (nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja). – Katalogi in monografije 24, Ljubljana.
• SVOLJŠAK, Drago – KNIFIC, Timotej 1976, Vipavska dolina. – Situla 17, Ljubljana – Nova Gorica.
• TOVORNIK, Vlasta 1980, Das Gräberfeld der Karantanisch-Köttlacher Kulturgruppe auf dem Georgenberg bei Micheldorf, Pol. Bezirk Kirchdorf/Krems. – Baiern und Slawen in Oberösterreich, Linz, 81-132.
• TOVORNIK, Vlasta 1985, Die frühmittelalterlichen Gräberfelder von Gusen und Auhof bei Perg in Oberösterreich. Teil I: Gusen. – Archaeologia Austriaca 69, 165-214.
• TOVORNIK, Vlasta 1986, Die frühmittelalterlichen Gräberfelder von Gusen und Auhof bei Perg in Oberösterreich. Teil II: Auhof. – Archaeologia Austriaca 70, 413-483.
• VALIČ, Andrej 1964, Staroslovansko grobišče na Blejskem gradu. – Situla 7, Ljubljana.
• VALIČ, Andrej 1969, Staroslovansko grobišče “Na Sedlu” pod Blejskim gradom. – Arheološki vestnik 20, 218-238.
• ŠTULAR, B. (ur./ed.) 2020, Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih = Medieval archaeology of Bled Island. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 42, Ljubljana.
• Tipokronologija in metode
• CHRISTLEIN, Rainer 1966, Das alamannische Reihengräberfeld von Marktoberdorf im Allgäu. – Materialhefte zur Bayerischen Vorgeschichte. Heft 21. Kallmünz/Opf.
• EICHERT, Stefan 2012, Fruhmittelalterliche Strukturen im Ostalpenraum. Studien zur Geschichte und Archäologie Karantaniens. – Aus Forschung und Kunst 39, Klagenfurt.
• FREEDEN, Uta von 1979, Untersuchungen zu merowingerzeitlichen Ohrringen bei den Alamannen. – Bericht der Römisch-Germanischen Kommission. Band 60, 227-441.
• FREEDEN, Uta von, WIECZOREK, Alfried (izdajatelja) 1997, Perlen. Archäologie, Techniken, Analysen. Akten des Internationalen Perlensymposiums in Mannheim vom 11. bis 14. November 1994. – Römisch-Germanische Kommission. Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte. Band 1. Bonn.
• GARAM, Eva 2001, Funde byzantinischer Herkunft in der Awarenzeit von Ende des 6. Bis zum Ende des 7. Jahrhunderts. – Monumenta Avarorum Archaeologica 5, Budapest.
• GEIBIG Alfred 1991, Beiträge zur morphologischen Entwicklung des Schwertes im Mittelalter. – Offa-Bücher 71, Neumünster.
• GIESLER, Jochen 1980, Zur Archäologie des Ostalpenraumes von 8. bis 11. Jahrhundert. – Archäologisches Korrespondenzblatt 10/1, Mainz am Rhein, 85 – 98.
• GIESLER, Jochen 1981, Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo Brdo Kultur. – Praehistorische Zeitschrift 56/1, Berlin.
• GOßLER, Norbert 1999, Untersuchungen zur Formenkunde und Chronologie mittelalterlichen Stachelsporen in Deutschland (10.-14. Jahrhundert). – Bericht der Römisch-Germanischen Kommission 79, 479-663.
• HASELOFF, Günter 1979, Kunststile des Frühen Mittelalters.
• Klasifikacija in datiranje gradiva t.i. “Bijelobrdske kulture”.
• KNIFIC, Timotej 1974, Horizontalna stratigrafija grobišča Bled-Pristava II. – Situla 14/15, 315 – 326.
• LENARTSON, Monika 1997/1998, Karolingische Metallarbeiten mit Pflanzenornamentik. – Offa 54/55, 431-619.
• LOSERT, Hans, PLETERSKI, Andrej 2003, Altenerding in Oberbayern: Struktur des frühmittelalterlichen Gräberfeldes und “Ethnogenese” der Bajuwaren. Berlin. – Scrîpvaz-Verlag; Založba ZRC, Berlin – Bamberg – Ljubljana.
• MARTIN, Max 1989, Bemerkungen zur chronologischen Gliederung der frühen Merowingerzeit. – Germania. Jahrgang 67,: 121-141.
• MENGHIN, Wilfried 1983, Das Schwert im Frühen Mittelalter. – Wissenschaftliche Beibände zum Anzeiger des Germanischen Nationalmuseums. Band 1. Stuttgart.
• PERIN, Patrick 1980, La datation des tombes mérovingiennes (Historique-Méthodes-Applications). – Hautes Études médiévales et modernes 39, Geneve.
• PLETERSKI, Andrej 1982, Časovna izpovednost plastovitosti staroslovanskega grobišča Sedlo na Blejskem gradu. – Arheološki vestnik 33, 134 – 150.
• PLETERSKI, Andrej 1990, Staroslovansko grobišče na Sandrovi polici v Predtrgu pri Radovljici. – Arheološki vestnik 41, 64 – 97.
• PLETERSKI, Andrej 2013, Korak v kronologijo zgodnjesrednjeveškega naglavnega nakita vzhodnih Alp = A step towards the chronology of early medieval head ornaments in the Eastern Alps. – Arheološki vestnik 64, 299-334.
• PÖLLATH, Ralph 2002, Karolingerzeitliche Gräberfelder in Nordostbayern. – München.
• RETTNER, Arno 1997, Sporen der Älteren Merowingerzeit. – Germania 75, 133-157.
• SASSE, Barbara, THEUNE, Claudia 1996, Perlen als Leittypen der Merowingerzeit. – Germania 74/1, 187- 231.
• STEUER, Heiko 1977, Bemerkungen zur Chronologie der Merowingerzeit. – Studien zur Sachsenforschung 1, 379-402.
• SZAMEIT, Erik 1986, Karolingerzeitliche Waffenfunde aus Österreich.Teil I: Die Schwerter. – Archaeologia Austriaca 70, Wien, 385 – 399.
• SZAMEIT, Erik 1988, Karolingerzeitliche Waffenfunde aus Österreich.Teil II: Die Saxe und Lanzenspitzen. – Archaeologia Austriaca 71, Wien, 155 – 171.
• SZAMEIT, Erik 1991, Anmerkungen zur Chronologie des 8.-9. Jahrhunderts im Ostalpenraum. – Zalai Muzeum 3, Zalaegerszeg, 73 – 79.
• WACHOWSKI, Krzysztof 1986-1987, Merowingische und karolingische Sporen auf dem Kontinent. – Zeitschrift für Archäologie des Mittelalters 14-15, 49-79.
• WERNARD, Jo 1998, “Hic scramasaxi loquuntur”. Typologisch-chronologische Studie zum einschneidigen Schwert der Merowingerzeit in Süddeutschland. – Germania 76/2, 747-787.
• ŽAK, Jan, MAČKOWIAK-KOTKOWSKA, Lidia 1988, Studia nad uzbrojeniem srodkowoeuropejskim VI-X wieku. Studien zur mitteleuropäischen Bewaffnung des 6.-10. Jahrhunderts. – Uniwersytet im. Adama Mickiewicza w Poznaniu, Seria Archeologia 31, Poznań.
• Vsakdanje življenje
• PLETERSKI, Andrej 1987, Sebenjski zaklad. – Arheološki vestnik 38, 237 – 330.
• PLETERSKI, Andrej 2008, Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku.. – Ljubljana.
• PLETERSKI, Andrej 2013, The invisible Slavs: Župa Bled in the prehistoric Early Middle Ages, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 28). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2013. 199 str., ilustr. ISBN 978-961-254-440-9. ISBN 978-961-254-608-3. http://iza2.zrc-sazu.si/sites/default/files/opera_28_2013_invisible_slavs.pdf

Cilji in kompetence

Vsako arheološko obdobje ima svoje značilnosti, zato se bodo študenti in študentke pri predmetu arheologija zgodnjega srednjega veka seznanili s tistimi arheološkimi viri, ključnimi vprašanji in sodobnimi metodami raziskovalnega dela, ki so značilni za arheologijo zgodnjega srednjega veka. Gre za čas prihoda Slovanov v Zahodno Evropo, ki v svojstvenem sožitju s staroselci vzpostavi poselitveno, jezikovno in kulturno kontinuiteto, ki traja do danes. To daje metodološko možnost proučevanja, kakršne starejša arheološka obdobja v našem prostoru nimajo.

Najpomembnejši skupini zgodnjesrednjeveških drobnih arheoloških najdb sta nakit in lončenina, metodološki poudarek raziskav pa je na odnosu izpovednost materialne kulture – arheološki kontekst – arheološka interpretacija in na relevantnih metodah digitalne arheologije.

Študentke in študentje se bodo seznanili s poglobljenimi metodami raziskovanja drobnih arheoloških najdb – predvsem nakita in lončenine – v arheoloških kontekstih. Pri tem bodo obvladali stanje raziskav zgodnjesrednjeveške materialne kulture med Donavo in severnim Jadranom ter delo s podatkovnimi zbirkami in osnove analize podatkov s spletnimi in pisarniškimi digitalnimi orodji.

Predvideni študijski rezultati

Predvideni študijski rezultat je samostojna pisna naloga v obliki znanstvenega članka.

Načini ocenjevanja

Daljši pisni izdelek (70 %), javni nastop ali predstavitev (20 %), končno ocenjevanje (pisni/ustni izpit) (10 %).