OPIS PREDMETA

Palinologija


Program:

Primerjalni študij idej in kultur (3. stopnja)

Modul:
Tisočletja med Jadranom in Podonavjem

Koda predmeta: 89

Letnik: Brez letnika


Nosilka
Doc. dr. Maja Andrič

ECTS: 6

Obseg: predavanja 60 ur, seminar 30 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja: predavanja, seminar

Cilji in kompetence

Študenti se bodo seznanili z osnovnimi palinološkimi raziskovalnimi metodami in pridobili znanja o kvartarnem okolju/vegetaciji v Evropi/Sloveniji ter o gospodarstvu in človekovem vplivu na okolje v različnih arheoloških obdobjih. Usposobili se bodo za sodelovanje med arheologi in palinologi pri multidisciplinarnih raziskavah arheoloških najdišč na mokrih tleh.

 

Poudarek bo na individualnem raziskovalnem delu študentov. Obravnavane teme bodo izbrane za vsakega študenta posebej in prilagojene njegovim/njenim raziskovalnim željam in potrebam. Študenti, katerih glavna raziskovalna tema doktorske disertacije bodo palinološke raziskave, se bodo usposobili za samostojno raziskovalno delo na omenjenem področju.

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

 

Vsebina

Glavni cilj predmeta je usposobiti študente za razumevanje okoljskih procesov in vzrokov za spremembe nekdanjega in današnjega okolja. Pridobljena znanja jim bodo omogočila kritično branje, analizo in interpretacijo znanstvene literature, zavedanje možnosti in omejitev različnih paleoekoloških raziskovalnih metod in interpretativnih teorij, komuniciranje s strokovnjaki drugih ved ter sodelovanje pri interdisciplinarnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih.

 

Poleg zgoraj navedenega bodo študenti/študentke, katerih glavna raziskovalna tema bo palinološka raziskava, znali v celoti samostojno izvesti palinološko raziskavo, vključno z izbiro najdišča in vzorčenjem na terenu, laboratorijsko pripravo vzorcev, identifikacijo peloda, analizo in interpretacijo ter objavo rezultatov raziskave.

 

S pomočjo peloda, ki se je v preteklosti odlagal na paleoekoloških (jezera, močvirja) in arheoloških najdiščih na vlažnih tleh lahko rekonstruiramo razvoj rastlinstva v različnih arheoloških obdobjih.

 

Študenti in študentke se bodo seznanili z:

1. Osnovnimi palinološkimi raziskovalnimi metodami:

  • ohranjenost peloda in tafonomija,
  • izbira najdišča in vzorčenje,
  • shranjevanje in laboratorijska priprava vzorcev,
  • identifikacija peloda in izdelava pelodnega diagrama,
  • datiranje,
  • multidisciplinarne raziskave in sodelovanje z drugimi vedami.

 

2. Razvojem kvartarne vegetacije v Sloveniji/Evropi s poudarkom na poznem glacialu in holocenu ter človekovem vplivu na okolje.

Specifične teme bodo izbrane za vsakega študenta posebej, po potrebi v sodelovanju z ostalimi predavatelji/mentorji in prilagojene njegovim/njenim raziskovalnim željam in temi doktorske disertacije. Nabor raziskovalnih tem lahko vključuje:

  • Paleoekologija: dolgoročne spremembe okolja in okoljski procesi, vpliv klime, ekoloških dejavnikov in človeka na sestavo vegetacije
  • Kvartarna vegetacija: razvoj in sestava nekdanjega gozda, požarni režimi in vpliv človeka na vegetacijo in odprtost pokrajine v različnih arheoloških in geoloških obdobjih, migracije kvartarnih drevesnih vrst
  • Paleoekonomija: prehranske navade in gospodarstvo v arheoloških obdobjih
  • Paleoklimatologija: kvartarna klima, primerjava ledenih, globokomorskih in kopenskih paleookoljskih arhivov, vpliv podnebnih nihanj na vegetacijo
  • Paleolimnologija: sedimentacijski procesi, nekdanje hidrološke razmere
  • Varstvo narave: uporaba znanja o dolgoročnih spremembah okolja pri načrtovanju naravovarstvenih ukrepov in renaturacije

 

Temeljna literatura in viri

  • Andrič, M. in K. J. Willis. 2003. The phytogeographical regions of Slovenia: a consequence of natural environmental variation or prehistoric human activity? Journal of Ecology 91: 807–821.
  • Andrič, M. 2007. The Holocene vegetation development in Bela krajina (Slovenia) and the impact of first farmers on the landscape. The Holocene 17 (6): 763–776.
  • Andrič, M., B. Kroflič, M. J. Toman, N. Ogrinc, T. Dolenec, M. Dobnikar, B. Čermelj, 2008. Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia), Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 270, 150–165.
  • Andrič, M., J. Massaferro, U. Eicher, B. Ammann, M. C. Leuenberger, A. Martinčič, E. Marinova in A. Brancelj, 2009. A multi-proxy Late-glacial palaeoenvironmental record from Lake Bled, Slovenia, Hydrobiologia 631, 121–141.
  • Andrič M., Martinčič A., Štular B., Petek F. in Goslar T. 2010. Land-use changes in the Alps (Slovenia) in the fifteenth, nineteenth and twentieth centuries AD: A comparative study of the pollen record and historical data. The Holocene 20(7), 1023–1037.
  • Lane, C., Andrič, M., Cullen V. L. in Blockley S. P. E. 2011. The occurrence of distal Icelandic and Italian tephra in the Lateglacial of Lake Bled, Slovenia. Quaternary Science Reviews 30, 1013–1018.
  • Feurdean A., A. Perşoiu, I. Tanţău, T. Stevens, E.K. Magyari, B.P. Onac, S. Marković, M. Andrič, S. Connor, S. Fărcaş, M. Gałka, T. Gaudeny, W. Hoek, P. Kolaczek, P. Kuneš, M. Lamentowicz, E. Marinova, D.J. Michczyńska, I. Perşoiu, M. Płóciennik, M. Słowiński, M. Stancikaite, P. Sumegi, A. Svensson, T. Tămas, A. Timar, S. Tonkov, M. Toth, S. Veski, K.J. Willis, V. Zernitskaya. 2014, Climate variability and associated vegetation response throughout Central and Eastern Europe (CEE) between 60 and 8 ka, Quaternary Science Reviews 106, 206–224.
  • Andrič M., Tolar T. in Toškan B. 2016. Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija, Ljubljana, Založba ZRC.
  • Andrič M. 2016. Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000-50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive) / Human impact on the vegetation of the western Ljubljansko barje in late prehistory (ca. 1000-50 cal. BC). Case study: Vrhnika (Dolge njive). Arheološki vestnik 67, 259-275.
  • Rapuc W., Sabatier P., Andrič M., Crouzet C., Arnaud F., Chapron E., Šmuc A., Develle A-L., Wilhelm B., Demory F., Reyss J-L., Régnier E., Daut G., von Grafenstein U. 2018. 6600 years of earthquake record in the Julian Alps (Lake Bohinj, Slovenia), Sedimentology 65, 1777–1799, doi: 10.1111/sed.12446.

 

Načini ocenjevanja 

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
Aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarjih, priprava seminarske naloge in ustni izpit. Ocenjevanje kompetenc:

  • S seminarsko nalogo študentje in študentke pokažejo sposobnost razumevanja problematike, kompetence pri izboru literature, sposobnost analitičnega in kritičnega razmišljanja, spretnost argumentiranja in nivo uporabe pisne besede.
  • Ustni izpit je namenjen ocenjevanju pridobljenega znanja, ki ga je študentka ali študent pridobil na predavanjih, pri branju in analiziranju obvezne in dodatne literature, ter sposobnosti razumevanja in podajanja obravnavane snovi.

IZBIRNI PREDMETI MODULA Z NOSILCI IN NOSILKAMI

Arheologija zgodnjega srednjega veka ǀ

Doc. dr. Benjamin Štular,

ECTS: 6

Arheološke analize nekeramičnih najdb železne dobe ǀ

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Interdisciplinarno raziskovanje arheoloških najdišč ǀ

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Koliščarska doba na območju jugovzhodnih Alp ǀ

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Mlajša kamena in bakrena doba severnega Jadrana ǀ

Izr. prof. dr. Anton Velušček,

ECTS: 6

Od drobnih arheoloških najdb do zgodovine ǀ

Izr. prof. dr. Janka Istenič,

ECTS: 6

Palinologija ǀ

Doc. dr. Maja Andrič,

ECTS: 6

Rimska mesta med Jadranom in Donavo ǀ

Izr. prof. dr. Jana Horvat,

ECTS: 6

Romanizacija ǀ

Izr. prof. dr. Jana Horvat,

Izr. prof. dr. Janka Istenič,

ECTS: 6

Zakladne najdbe orodja latenske in rimske dobe ǀ

Izr. prof. dr. Jana Horvat,

ECTS: 6